V DEŽELICI 55 LET KASNEJE – ANNO 2000
in pokojni g.Franc PERME
Nekje v času druge svetovne vojne je še nepolnoletni fant France Perme komaj rešil svoje življenje, ker se je pregrešil z izjavo, da v Rusiji ni tako kot govorijo. Skozi okno je opazil bližajočega likvidatorja in mu je uspelo zbežati od doma.
Življenjska izkušnja ga je vodila k zbiranju podatkov o pobojih teh in onih vrst, posvetil se je nekakšnemu boju – boju zoper komunistične tiranije vse svoje življenje do smrti. Zbiral je informacije o pričevanju od ljudi, obiskoval kraje, morišča in grobišča, pomnil jih je, zapisoval, izdeloval svoje karte morišč koliko se je le dalo po narodnosti ali po vojaški pripadnosti. Nikoli ni delal selekcijo žrtev po svoji pripadnosti. Dokaz je njegova največja ustvarjalnost načrtovanje, oblikovanje in izgradnja spomenika ob Jami pod Krenom, kjer je napis kar v več jezikih. Ne da bi raziskoval in obiskoval samo Slovenijo, šel je tudi izven Slovenije.
Ob pričakovanju razpada komunistične Jugoslavije in v veliki veri neke nove prihajajoče obljubljene »demokracije«, z upanjem da prihajajo dnevi, ko bo lahko predložil oblastem svoje izsledke storjenih zločinov kot pričevanje njegovih sotrpinov, se je uštel. Tako je nekje 1988-89 svojo zbirko pričevanj in raziskovanj zaupal svoji domovini, policiji Slovenije, nikoli več ni videl teh zapiskov. Ja, nekje so jih založili in jih ne najdejo. Po preteku 18 let pa se ti zapiski prepoznajo v poročilu državne komisije…
Kmalu po osamosvojitvi v samostojno državo Republiko Slovenija, gospod Perme se odloči ustanoviti društvo 1991 z imenom »DRUŠTVO ZA UREDITEV ZAMOLČANIH GROBOV« - morišč !!! Nato iz leta v leto postavlja po gozdovih, jamah, vrtačah, križe in prižiga sveče na teh moriščih, pojavljajo se objekti kot so »kapele«, največji pomnik pa je postavljen ob morišču »Jama pod Krenom«, kjer je v tamkajšnji okolici še večje številno raznih križev.
Prva zbirka teh rezultatov o žrtvah in moriščih po Sloveniji je objavljena v knjigi 1998 v Grosuplju. Timsko delo nekaj »volanterjev« je namesto države doseglo zaustavitev gradbenih del na »Mariborski obvoznici«, na Bohovem pri Teznem. Na dolžini 70m je bilo najdenih 17 žrtev na meter tankovskega jarka, kar skupaj 1.179 trupel zverinsko pomorjenih ljudi vseh starosti in rodov. Ta proti tankovski kanal pa je dolg več kot 2 kilometra!!! Sledilo je aktivno nadaljevanje ob zbranih številnih pričevanj in vse večjem število sodelovanja prijateljev, nastala je nova obsežna knjiga z mnogimi podatki in pričevanj pod naslovom: »TUDI MI SMO UMRLI ZA DOMOVINO« - ANNO 2000.
Junija 2000 leta je bila izdana knjig društva z zgornjim naslovom na 730 straneh, zbranih številnih pričanja, prikazana so mesta morišč, prikaz ali dokaz storjenih zločinov in nakazan sum storilcev teh zločinov v razsežnosti pomena »genocid«. Revolucionarji – še številčno živeči komunistični zločinci so bili prizadeti in so postali složni in odločni s celotno vladno, parlamentarno, pravosodno in partijsko podporo, da ne dovolijo, da bi bilo koga ali enega samega poklicali na zaslišanje zaradi storjena zločina - genocida !!!
Ni mi točno znan dan, ki je bil nekako v začetku meseca julija 2000, ko so se ti zaradi izdane knjige zbrali točno na istem mestu in objektu na Čebinah nad Zagorjem, kjer so nekoč 1937 sprejemali sklepe o »revoluciji« - ubijanje lastnega ljudstva za dosego zmage in krute oblasti.
ZZB – Združenje zveze borcev Slovenije, se je na istem mestu v začetku julija 2000 sestalo na Čebinah, kot nekoč ob sklepanju revolucionarnih aktivnosti, da bi TOKRAT sprejeli »pravno močne sklepe« obvezne za celotni državni upravni in celo ustavni sistem, da se ne sme niti ena oseba zaslišati glede navedb ali povezav o storjenih zločinih, vezanih z revolucijo in partizansko-komunistično borbo z domačimi izdajalci in okupatorjem med vojno in celo po njej. Temu rečemo medvojne i povojne žrtve komunističnega nasilja nad ne-somišljeniki z njihovo teorijo. Le kdaj boste (komunisti) prenehali hvaliti se in kdo je ta ki vas hvali ob vseh teh zločinih?
Nacionalna ali Slovenska je sramota o tem kar tu pišem je v tem, da je na tem sestanku na Čebinah junij-julij 2000 bil osebno prisoten komunist (z dvema mandatoma) predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je dal svoj »komunistični žegn«. S tem zagotovilom je ZZB dokazal, da je njihov šef tajni diktator in pravi nacionalni izdajalec in tudi lažnivec slovenskemu ljudstvo. Ne vprašajmo se zakaj, saj je tudi sam spoznan kot osumljenec pri odločanju o likvidacijah doma in po Evropi. Ne bom omenjal Evropske »deklaracije« ali »lustracijo«, ker se je to arogantno zavrglo in se še vedno tepta do skrajnosti v posmeh vsej Evropi. Če k temu »pričevanju« dodam še moj spomin, generalna državna tožilka pa tudi ni »mrdnila« z ritjo da bi koga »preganjala« za storjenih in celo znan zločin zoper človeštva – NIKOLI TO NI STORILA. Pa so takrat še mnogi med nami mirno prebivali in bili »časni« gosti na odrih ob državnih praznikih.
Med drugim je ZZB zahteval od predsednika R. Slovenije Milana Kučana, da naj ta da zapleniti knjige in da se zoper avtorjev (bil je 5 članski uredniški odbor) poda ovadba – ja, zgodil se je pravi zločin, kajti ti so nekatere zločince omenjali v omenjeni knjigi.
Največja morišča v Sloveniji z več tisočimi žrtvami na enem kraju so: Bohova - Dobrava, Pohorje, Huda Jama z okolico, Pečovnik, Gornji Dolič z Mislinjo, Brežice, Krško, Škofja Loka z okolico, Hrastnik in Dol, Jama pod Krenom, Celje z okolico, Šoštanj z okolico, tudi Dražgoše ter še številna morišča z žrtvami izpod tisoč. Med drugim trdim, da je v Sloveniji najmanj 1.200 masovnih morišč, žrtev pa do pol milijona!
dragutin
