2020-05-28

(FOTO) Vandali popisali Titov spomenik v Velenju, občina podala prijavo policiji

Oskrunjen spomenik Titu v Velenju MESTNA OBČINA VELENJE

V noči na sredo so neznanci kip popisali z rdečo barvo, mestna občina dejanje obsodila in prijavila, škodo še ocenjujejo.

V Velenju, ki je se nekoč imenovalo tudi Titovo Velenje, mnogim gre v nos, da občinske oblasti velik spomenik Josipu Brozu - Titu še vedno ohranjajo na trgu, ki se tudi še vedno imenuje po maršalu Titu, predsedniku nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsedniku Komunistične partije Jugoslavije. Na mestnih sejah so večkrat to tematiko obdelovali in izpostavljali različna mnenja, nikoli pa nihče po teh debatah ni oskrunil kipa, ki ga Velenjčani radi prikazujejo tudi kot turistično zanimivost. Kip, ki je sicer replika tistega, ki stoji v Titovem rodnem Kumrovcu, so namreč še povečali; skupaj s 4-metrskim podstavkom v višino meri kar 6 metrov in je po znanih podatkih največji spomenik Titu na svetu.

V noči na sredo pa so neznanci kip popisali z rdečo barvo in in zraven zapisali besede, ki sicer Tita žalijo, ne posegajo pa na ideološko področje, po katerem Tita nekateri označujejo tudi kot vojnega zločinca. Na Mestni občini Velenje so se ob tem dogodku ostro odzvali. "Škodo še ocenjujemo, tovrstna dejanja pa strogo obsojamo, zato smo zadevo prijavili na policijo," so sporočili, ob tem pa pozvali občanke in občane, naj, če bodo kdaj priča podobnim dejanjem, to nemudoma sporočijo na telefonsko številko 113 ali sporočijo redarski službi Skupne občinske uprave SAŠA regije na telefonsko številko 03 89 61 74. "Želimo si, da bi bilo naše mesto lepo, urejeno in varno za vse, zato bomo sprejeli vse ukrepe, da v prihodnosti takšna dejanja vandalizma preprečimo," so še dodali.

Oskrunjen spomenik Titu v Velenju MESTNA OBČINA VELENJE

Mesto je zamenjalo ime, ne pa tudi barve: Titovo Velenje zdaj Židanovo

Vir: mojvideo.com

Ob spremembi režima je peto največje slovensko mesto Velenje zamenjalo ime, ne pa tudi barve. Da mesto ostaja krvavo rdeče, je dobro vidno tako po številnih materialnih ostankih komunistične preteklosti kot tudi po vodstvu občine, ki ne skriva svojih simpatij do nekdanjega režima. Celo več, koruptiven način delovanja je ostal trdno ukoreninjen v vse kotičke administracije, še bolj sprevržen pa je način, kako oblastniki ohranjajo svoje položaje v tej komunistični oazi – z načrtnim naseljevanjem migrantov v mesto!

Državljani se ponovno zgražajo nad sledovi komunizma, ki so v Velenju vidni vsepovsod. Kot smo že poročali, je Titov trg, kjer mimoidoče straši največji kip diktatorja Tita na svetu in je med običajnimi državljani predmet gnusa, za občinske veljake ponos in prioriteta. Kot smo že poročali v preteklosti, bo občina Velenje v letošnjem in naslednjem letu namenila 150 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja za urejanje in vzdrževanje omenjenega kipa. To pa ni edini trg, ki moti državljane in občane. Uporabnik je na Twitterju nedavno opozoril na cel seznam ulic, cest in trgov, poimenovanih po nekdanjih komunističnih pomembnežih. Tako lahko v Velenju najdemo Efenkovo cesto, poimenovano po Ivanu Kovaču – Efenki, političnem komisarju komunistične partije. Naslednji primer je Kardeljev trg, poimenovan po samooklicanem “ekonomistu” Edvardu Kardelju, čigar ideje so imele uničujoč vpliv na slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Kot se za komunistični raj spodobi, ne manjkajo niti Šercerjeva cesta, poimenovana po partizanu Ljubu Šercerju, Bračičeva cesta, poimenovana po partizanu Mirku Bračiču, Kidričeva cesta, poimenovana po Borisu Kidriču, in Stanetova cesta, poimenovana po partizanskem komandantu Francu Rozmanu – Stanetu.

Božidar T. Biščan@BozidarBiscan

Na dom smo od MO Velenje dobili malo lično knjižico o poimenovanjih velenjskih ulic.
Kidričeva, Titov trg, Stanetova, Kardeljev trg, Partizanska....Šercerjeva, Bračičeva, Tomšičeva, Efenkova..
Viva communismo v 2018.

View image on Twitter

26 11:09 AM - Sep 19, 2018

28 people are talking about this

https://nova24tv.si/slovenija/mesto-je-zamenjalo-ime-ne-pa-tudi-barve-titovo-velenje-zdaj-zidanovo/

Ravno v teh dneh pa očitno Mestna občina Velenje provocira občane s pošiljanjem knjižice, v kateri se hvalijo s takšnimi poimenovanji. Kaj si o tem mislimo Slovenci in Evropejci, jasno kažeta odločba ustavnega sodišča, s katero so prepovedali poimenovanje Titove ceste v Ljubljani, ter resolucija Evropskega parlamenta, ki jasno izraža obsodbo treh totalitarnih režimov, vključno s komunizmom!

Velenjski župan Bojan Kontič (Foto: STA)

Preberite še (ali komunistično velenje):

Velenje v času župana Kontiča postalo še bolj posuto z rdečimi zvezdami kot v svinčenih časih: na restavracijah, okrepčevalnicah, kavarnah, kjer jih ni, se jih pa še doda!

Komunizem je v Velenju globoko ukoreninjen, kažeta primera CSD Velenje in šaleškega lobija

Da rdeče lovke Židanovih segajo izven občinskih pisarn, naj spomnimo samo na ravnanje Centra za socialno delo Velenje v primeru koroških dečkov ter na vpliv in delovanje šaleškega lobija, ki pa presega meje občine in ima državen pomen. Poročali smo že o črpanju državnega denarja za namene financiranja družinskega podjetja Esotech nekdanjega šaleškega poslanca in zdajšnjega sekretarja Jana Škoberneta ter o popolni nekompetentnosti nekdanje obrambne ministrice Andreje Katič. Da pa je v Slovenji prav vse mogoče, pa kaže dejstvo, da je nekompetentna Andreja Katič nova ministrica. Verjetno ni potrebno poudarjati, da bo uporabna predvsem za oviranje preiskav v zvezi z afero TEŠ 6.

Več o šaleškem lobiju si preberite tukaj (nekaj o kriminalo):

Levičarska dvoličnost: Poslanec Škoberne je vnet borec proti privatizaciji, njegov oče pa je s partnerji tajkuniziral velenjski Esotech in služi milijone

Sprevrženo: komunizem ohranjajo pri življenju z naseljevanjem migrantov!

Najbolj sprevrženo pri vsem skupaj pa je dejstvo, da komunizem pri življenju socialni “demokrati” ohranjajo z naseljevanjem migrantov, ki jim predstavljajo zanesljiv dolgoročni vir glasov na volitvah v prihodnosti. Pri tem se ne ozirajo na prihodnost slovenskega naroda ter na dejstvo, da infrastruktura zaradi pretiranih migracij poka po šivih, za domačine pa je življenje postalo pravzaprav nevzdržno. V zadnjem času je zlasti problematično naseljevanje migrantov iz Albanije in Kosova, ki se v mesto množično selijo zaradi visokih socialnih transferjev ter na splošno boljših pogojev za bivanje.

Za primerjavo: osnovna socialna pomoč v Sloveniji v času pisanja tega članka znaša 392,75 evra, medtem ko je povprečna bruto plača v Albaniji po podatkih Svetovne banke v lanskem letu znašala borih 347 evrov, na Kosovu pa 405 evrov. Tako lahko ugotovimo, da si migranti svoj življenjski standard bistveno izboljšajo že s samo priselitvijo v Slovenijo, tudi če nič ne delajo. Običajno pa se priselijo kar cele družine, pri čemer oče dela za nizko plačo, preostala družina pa prejema transferje, kot sta socialna pomoč in otroški dodatek. Glede na kadre na CSD Velenje, ki smo jih opisali v prejšnjem odstavku, predvidevamo, da se pri čakanju na reševanje vlog za pridobitev omenjenih socialnih transferjev migrantom ni treba soočati z zamudami. Stroškov takšnega načina življenja migrantov iz Albanije in s Kosova pa ne pokriva občinski proračun občine Velenje, pač pa račun za to na koncu poravnamo vsi davkoplačevalci Slovenije!

Ne glede na lagodno življenje, ki ga novi migranti uživajo na račun slovenskih davkoplačevalcev, pa še posebej zbode v oči dejstvo, da ti migranti ne premorejo toliko volje, da bi se naučili slovenskega jezika ter se prilagodili našim, slovenskim običajem ter navadam. S prilagajanjem specifično lokalnim običajem, kot so čaščenje diktatorja Tita, uživanje v brezdelju ter izkoriščanje socialne države, verjetno nimajo takšnih problemov. Neprilagajanje na slovensko okolje je privedlo do številnih težav, s katerimi pa se soočajo že tako preobremenjeni delavci v zdravstvenih domovih, šolah ipd. Zaradi teh težav so razmere postale nevzdržne do te mere, da so o njih začeli poročati levičarsko usmerjeni mediji, kot sta nacionalna TV Slovenija in POP TV, rdeči župan Kontič pa se je po pomoč obrnil na celoten takratni državni vrh: pismo je poslal predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, predsedniku vlade Miru Cerarju, predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu in predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci.

Preberite več:

Kaj se dogaja z velenjskim županom Kontičem? Najprej je migrante vabil, sedaj opozarja, da so zadeve postale nevzdržne

S civilnimi iniciativami so se morali prebivalci območja večkrat upirati mestnim oblasten, le prihajajoče lokalne volitve pa bodo pokazale, če imajo meščani Velenja končno dovolj komunizma ali pa mestnim oblastem uspeva načrt naseljevanja?

J. Ž.

Izbrani trije najboljši predlogi za ureditev zelenice ob spomeniku maršala Tita

22. 3. 2018

https://www.velenje.si/sporocila-za-javnost/2018/03/9073-Izbrani-trije-najboljsi-predlogi-za-ureditev-zelenice-ob-spomeniku-marsala-Tita

Mestna občina Velenje je v začetku februarja objavila povabilo k izdelavi konceptnih predlogov za ureditev zelenice ob spomeniku maršala Tita, k sodelovanju smo povabili široko strokovno javnost. Idej za spremembo je precej in segajo od minimalističnih posegov z ureditvijo dostopne poti do vzpostavitve novega mestnega parka oz. posegov, ki bi bistveno spremenili nagovor celotnega prostora. Prejeli smo 6 rešitev, vsaka pa na svojevrsten način predstavlja vizijo potrebne spremembe okolice spomenika. V skladu z merili iz povabila je komisija izbrala tri predloge z največ prejetimi točkami, ki bodo tudi nagrajeni. Zmagal je predlog Projektnega biroja Velenje, d. d., avtorica predloga je Špela Vučina (prejme tisoč evrov nagrade, bruto znesek), drugo mesto je komisija dodelila predlogu Arhitekture Žan Silovšek, s. p., (prejme 600 evrov nagrade, bruto znesek), tretje mesto pa predlogu, ki so ga poslali Nace Mohorič, Anja Slapničar, Nina Friškovec in Urška Cvikl (prejmejo 400 evrov, bruto znesek). Komisija strokovnjakov s področja arhitekture, krajinske arhitekture, zgodovine in turizma je predloge ocenila na podlagi naslednjih kriterijev: usklajenosti predlagane ureditve s kipom, originalnosti rešitve, stopnje izvedljivosti predlagane rešitve, ocene vrednosti izvedbe, predstavljenih detajlov, splošnega vtisa ter razumevanja modernizma in mesta v parku. V nadaljevanju je predvidena izdelava PZI dokumentacije, v kateri bo izbrani projektant upošteval elemente nagrajenih konceptov in smernice za varstvo kulturne dediščine. Izdelani PZI bo osnova za odločitev izvedbe investicije.

Spomenik Josipu Brozu Titu, dolgoletnemu predsedniku bivše skupne države, maršalu in komandantu partizanskih enot, je bil postavljen leta 1977 ob proslavljanju treh, tedanji državi zelo pomembnih obletnic. Avtor kipa in njegove umestitve, kipar Antun Augustinčić je za izpolnitev naloge – postavitve monumentalnega kipa predsedniku države, uporabil večkrat povečano kopijo svoje obstoječe umetnine iz leta 1947, predhodno realizirane na več kot 20 lokacijah po vsej Jugoslaviji. Vsi do tedaj realizirani kipi so bili relativno mali in večinoma ne presegajo višine človeške figure, za postavitev v Velenju pa so se odločili postaviti spomenik s poudarjeno monumentalno noto, ki naj lik vojaškega komandanta in državnika prikaže v kolikor mogoče pomembni luči. V ta namen so obstoječo, razmišljujočo in v vojaška oblačila odeto figuro Tita povečali na 6 metrov, ga postavili na 4 metre visok podstavek brez napisa in ga umestili v parkovno ureditev brez dostopnih poti, ki je Tita oddaljila od vsakodnevnega mestnega vrveža in ga naredila simbolno nedostopnega.

Danes, več kot 40 let kasneje, so se časi spremenili in kip oz. osebnost Josipa Broza Tita ni več enoznačno brezmadežna. Pluralizem razlag zgodovine je njegov sijaj, značilen za pretekli politični sistem okrnil zato ga danes vidimo predvsem kot pomembno zgodovinsko osebnost, ki je močno zaznamovala preteklost tako našega mesta, kot sedanje in nekdanje države. Eden največjih slovenskih bronastih kipov je – kot je za kipe v svetu normalno, postal poleg spominskega obeležja tudi turistična znamenitost.
V priponki pošiljamo slike vseh treh nagrajenih predlogov.
Prijazen pozdrav,

Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje

Partizani Valerio Miroglio (1977) (spomenik pred okrožnem sodišču !!!)

Spomenik je posvečen skupnemu boju jugoslovanskih in italijanskih partizanov proti fašizmu in je edini spomenik v Velenju, ki ga je v bivši državi naredi tuj avtor – Italijan. »Njegov spomenik upora je eno najzanimivejših likovnih del na temo NOB pri nas. Prikazuje nam skupino partizanov, ki se nam v hitrem pohodu približujejo s strani in se na mestu gledalčevega očišča sunkovito obrnejo v levo. Vendar, telesa, ki stopajo mimo, niso individualna bitja, zdijo se kot val, ki nam drvi nasproti. Umetnik ga je razrezal na posamične dele in jim dal antropomorfno obliko. Simboličen pomen upora, v katerem posameznik pomeni le toliko, kolikor predstavlja del celote.«⁸

Spomenik stoji na nizkem podstavku velikosti 50 m2 med Delavskim klubom in poslovno zgradbo Fori. Avtor in njegov sodelavec Mario Flavio Aluffo sta skulpturo podarila Velenju.

8 Cene Avguštin: Valerio Miroglio, katalog k razstavi v Velenju, Velenje 1980.

sreda, 07. december 2011

VELENJE – Josip Broz TITO

Lokacija: Slovenija; Velenje – Titov trg

Avtor: Kipar Antun Augustinčič in Vladimir Herljević

Opis: Spomenik Josipu Brozu – Titu stoji na osrednjem velenjskem trgu, ki prav tako nosi Titovo ime. Kip so postavili ob petinosemdesetem rojstnem dnevu nekdanjega jugoslovanskega predsednika ter štirideseti obletnici ustanovitve kongresa Komunistične partije Slovenije. Ob njegovem odkritju 25. junija 1977 se je na trgu zbralo več kot 20.000 ljudi.

Šest metrov visoka bronasta skulptura na podstavku, ki je visok približno štiri metre – je nedvomno največji Titov spomenik na svetu. Uprizarja razmišljujočega maršala in nekdanjega predsednika Jugoslavije, oblečenega v uniformo in ogrnjenega s plaščem. Enak spomenik, le precej manjši stoji v Titovem rojstnem mestu Kumrovcu in v Sarajevu.

Sredstva za spomenik so večinoma prispevale delovne organizacije Šaleške doline; delavci Gorenja so denimo za spomenik darovali celoten enodnevni zaslužek.

Mestna občina pogosto izpostavlja spomenik kot pomemben del turistične ponudbe, kar je pravilni pristop do naše dediščine.

https://www.youtube.com/watch?v=pNxmvJIdRc0

FOTO: Vandali z rdečo barvo popisali znameniti Titov spomenik

Ptujinfo 20. Maj 2020 13:56 v Politika in gospodarstvo

Staroselci Velenja o ureditvi zelenice ob spomeniku Titu: Varianta je dobra, se bodo priseljenci imeli kje umivati!

petek, 23 marec 2018 11:31 Napisal P. Z.

Zmagal je predlog Projektnega biroja Velenje, d. d., avtorica predloga je Špela Vučina. (Slika: velenje.si)

Mestna občina Velenje je v začetku februarja objavila povabilo k izdelavi konceptnih predlogov za ureditev zelenice ob spomeniku Titu.

Prejeli so šest predlogov, izbrali so tri. Zmagal je predlog Projektnega biroja Velenje, d. d., avtorica predloga je Špela Vučina (prejme tisoč evrov nagrade, bruto znesek), drugo mesto je komisija dodelila predlogu Arhitekture Žan Silovšek, s. p., (prejme 600 evrov nagrade, bruto znesek), tretje mesto pa predlogu, ki so ga poslali Nace Mohorič, Anja Slapničar, Nina Friškovec in Urška Cvikl (prejmejo 400 evrov, bruto znesek).

In kakšni so odzivi domačinov, staroselcev Velenja? Nekaj jih povzemamo s portala velenje.com. Objavljamo nelektorirano.

Goldcrom: »zgrešeno«

Janoš: »A ne morejo denarja porabit za kaj bolj pametnega, kar velenjčani resnično potrebujemo, nisem proti spomeniku, vendar kar je preveč je pa preveč-a ne bi občinarji mal vprašali ljudi kaj potrebujejo, saj to je denar vseh ljudi v občini!«

Motofrik: »Kretenizem od kretenizma.... butli bodo vse asfaltirali, ulili v beton... še malo, pa bodo prepovedali zelenice pred bloki in dali pod obvezno, da je vse tlakovano...«

He32ma: »Zakaj to? Imajo razlago. Da bodo kitajski turisti hodili gledat največji spomenik komunizma. ... ha ha ha ... oni delajo komunistično nostalgijo, samo komunističnih zombijev v Velenju še manjka ampak tudi to bodo uredili, da privabijo kitajske turiste.«

Lamza: »Denar naj porabijo za njegovo odstranitev.«

Redtka: »Čreda kot bi štalo odprl, kot bi spustu teleta iz travnika, skupinska mentalna motenost in totalni čredni nagon ene ponorele rdeče črede.. ene ponorele generacije, ki še kar ustrahuje.. ene propadle miselnosti, ki uničuje..«

Redtka: »Kr. neki V Državi socializma, ( SLOVENIJI ) socialne države, države nenehnih floskul, borbe, revolucije, NOB, KULTA , rdečega TOTEMA in parol za narod, človeka otroka je DRŽAVA človeku otroku in narodu največji sovražnik človeka obravnava kot stvar otroka pa kot sredstvo za dosego svojih fašističnih ciljev tu ni nobenega spoštovanja do nikogar, tu ni nobenih vrednost to je samo gnilo skupinsko sexsanje naroda in otrok.. Levičarji vohljajo, posiljujejo in izsiljujejo na vsakem koraku ter sejejo razdor in sovraštvo do kosti.. Tito ni zgodovina TITO JE mrhovina katero so v Dolino privlekli bolani Komunisti priseljenci in si postavili spomenik sam sebi spomenik KRETENIZMA..... Mi domačini z tem spomeniku enoumlja in skupinske mentalne motenosti nočemo imeti ničesar..«

ALABAY: »PRVA VARIANTA JE DOBRA, SE BODO IMELI ŠIPTARJI KJE UMIVAT«

Veteran#2: »Aja. Tito je važn.... Sam da diktatorju uredijo okolico. To je res enako metanje denarja stran kot maketa tir 2.«

+PORTAL PLUS

Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa

Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen revolucionarni program našega kmečkega ljudstva, torej nekakšni predhodniki Josipa Broza Tita. Za eno največjih Titovih zaslug je veljala prerazporeditev imetja med državljani. Ta robinhudovska poteza je bila značilna za mnoge evropske ljudske junake, med drugim za slovenskega razbojnika "Hudega Kljukca" ali s pravim imenom Janeza Koširja, ki je živel v drugi polovici 17. stoletja, je zapisal slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek. Šmitek, ki je umrl septembra lani, se je posvetil preučevanju ključnega vprašanja današnjega časa, in sicer načina sobivanja človeka z naravnim okoljem. Iz pozornosti, ki jo današnja znanost posveča temu vprašanju, po avtorjevem mnenju izhajajo mnoga nova, a žal še premalo uporabljena spoznanja. Prednjačijo predvsem biološke znanosti, ki rušijo ustaljene meje med človekom in živaljo ter med naravo in kulturo. Kultura se tako prepogosto razume kot podaljšek biologije. Šmitek vzpostavlja temu alternativno mišljenje. Sprašuje se, kako si je človek predmoderne dobe osmislil ali "počlovečil" naravno okolje, da je bilo z vsemi svojimi kontradiktornimi lastnostmi bivalno. Pri tem ga bolj kot materialni zanima kognitivni vidik tega odnosa, problematika tradicionalne ("ljudske") percepcije in imaginacije narave, kar spada v delovno polje etnologije in antropologije. Knjiga Šelest divjine - Zeleno dno našega kozmosa izpod peresa Zmaga Šmitka je bogato slikovno opremljena in je izšla pri Beletrini v knjižni zbirki Koda. Objavili bomo še nekaj odlomkov iz te knjige.

TAKO »OTKRIVA« VELENJE dragutin: