|
Priloznost za spravo Teharje | 10.10.2004 | STA |
Predsednik DZ Feri Horvat je odkril osrednji spomenik zamolcanim zrtvam povojnih pobojev na Teharjah in k sarkofagu polozil zalni venec. Ob odkritju spomenika je dejal, da je poboje na Teharjah zakrivila takratna oblast, in da se z odkritjem spomenika zeli drzava odloziti vsem teharskim zrtvam in njihovim svojcem za trpljenje, ki so ga prestali. Spomenik na Teharjah po Horvatovem mnenju pomeni tudi nov zacetek medsebojnega zivljenja in konec locitev duha. Je simbol za nazaj in opomnik za naprej, za spravo med ljudmi. Predsednik komisije za resevanje vprasanj prikritih grobisc Peter Kovacic Persin je povedal, da je komisija pred tremi leti prevzela skrb za dokoncanje spomenika in nalogo s pomocjo ministrstva za delo, druzino in socialne zadeve tudi uspesno opravila. Spomenik, ki ga bo upravljalo ministrstvo za kulturo, po Kovacicevih besedah vraca dostojanstvo vsem zamolcanim zrtvam. "Spomenik je tudi opomin, da moramo kot narod kljub razlikam ziveti v strpnosti. Spomenik, ki je zgrajen iz kripte, prebziterija, steze tisine in sarkofaga, vraca ime vse teharskim zrtvam, nas navdihuje z globoko mislijo o smiselnosti nase narodne zgodovine," je poudaril Kovacic. Celjski zupan Bojan Srot je menil, da nekatere spomenike postavljamo, da nas opominjajo in opozarjajo. "Nocemo, da bi se dogodki iz Teharij ponovili. Ljudje zelimo, da ne bi bilo vec sovrastva in prelivanja krvi. Samo s strpnostjo in dialogom lahko teharski spomenik za nase zanamce ohrani svojo sporocilnost," je pripomnil Srot. Mariborski skof Franc Kramberger je blagoslovil spomenik na Teharjah in daroval maso. Ob tem je poudaril, da stojimo na mestu, na katerem dolgo casa niso smeli stati, in da prav na Teharjah slovenska zemlja joka. "Tukaj je prislo do apokalipticnega prelivanja krvi. Teharske zrtve se niso mogle braniti, upale so, da gredo domov, a sle so v smrt. Prav je, da te zrtve stopijo iz anonimnosti, in da do njih ohranimo spostovanje," je med drugim dejal Kramberger. Park spomina Teharje je kulturni spomenik drzavnega pomena prve kategorije Danasnje odkritje osrednjega spomenika zamolcanim zrtvam povojnih pomorov na Teharjah predstavlja nekaksen zakljucek dela komisije za resevanje vprasanj prikritih grobisc. Ta se bo namrec v skladu z ustanovnim aktom po 11 letih delovanja razpustila, drzava pa mora sedaj voditi ostale aktivnosti v zvezi z odkrivanje in obelezevanjem grobisc. Vrednost ureditve spominskega parka Teharje in postavitev spomenika, ki ga je zasnoval arhitekt Marko Music, znasa okrog 500 milijonov tolarjev. To je najvecji tovrstni spomenik v Sloveniji. Vlada je Park spomina Teharje na predlog komisije ze razglasila za kulturni spomenik drzavnega pomena prve kategorije. Park spomina tako sestavljajo taborisce, ki je po Musicevih besedah med odlagalisca odpadkov vrinjena zadnja sled tragicne resnice ter je temeljni in najdragocenejsi motiv. Steza tisine je privzdignjena brv, ki vodi "prek tal groze, tesnobe in smrti" do preostalega dela taborisca. Na severni strani taborisca park odpira vhodni portal s kapelico Kristusovega bicanja. Osrednje spominsko obelezje je odmaknjeno postavljeno na vzpenjajoci se juzni strani taborisca. Posamezne dele parka, od vhodnega portala do osrednjega spominskega obelezja, povezuje pot spomina. Na Teharjah je bilo skupno priblizno 5000 domobrancev Taborisce v Teharjah pri Celju so zgradili Nemci leta 1943 za predvojasko vzgojo, obsegalo pa je sest stanovanjskih in priblizno deset pripadajocih funkcionalnih barak, ki so sprejele okoli 500 ljudi. Ob koncu vojne so imeli Nemci tam ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja, po koncu vojne pa je bilo taborisce nekaj casa opusceno. Pozneje je nova oblast organizirala kazensko taborisce. Skupaj naj bi bilo v Teharje pripeljanih priblizno 5000 domobrancev, ceprav se stevilke razlikujejo. Poleti 1946 je taborisce postalo delovno, do oktobra je kazen prestajalo 1385 taboriscnikov. |
Evidentirali 390 grobisc Z. M./STA, Pet 08.10.2004, 16:28 |
Ljubljana - Komisija vlade za resevanje vprasanj prikritih grobisc, ki je v skladu z ustanovitvenim aktom na svoji zadnji seji sprejela sklep o razpustitvi, je na svoji zadnji novinarski konferenci predstavila predvsem delo v zadnjih letih, ko je bilo po besedah clanov uresniceno najvec ciljev, ki so si jih v komisiji zastavili. Po besedah podpredsednice komisije Spomenke Hribar je imela komisija v casu delovanja veliko tezav, do sprememb na bolje pa je prislo v zadnjem sklicu drzavnega zbora. Hribarjeva je ocenila, da se "trenutna vlada, kar se tice vprasanja prikritih grobisc, obnasa nezrelo in nekulturno". Med uspehe v komisiji stejejo 390 doslej evidentiranih grobisc, otvoritev osrednjega spomenika zamolcanim zrtvam povojnih pomorov v Spominskem parku Teharje, ki bo v nedeljo, in sprejetje zakona o vojnih grobiscih, s katerim pa niso v komisiji popolnoma zadovoljni. V komisiji so po besedah njenega predsednika Petra Kovacica Persina zeleli vec posluha s strani drzave. Spomenik v Teharjah Kot je pojasnil, je bila komisija dolocena, da poleg evidentiranja prikritih grobisc postavi spomenik v Teharjah in pospesi sprejetje zakona o vojnih grobiscih. Vendar ni bila sprejeta tudi dikcija napisa na spomeniku, ki ga je predlagala komisija (Zrtvam vojne in revolucije). Komisija se je trudila, da bi prislo do popravka zakona, do katerega naj bi prislo pred postavitvijo spomenika, je pojasnil Kovacic Persin. Predlog za spremembo je bil na vlado naslovljen aprila, "a je tam tudi ostal", je pojasnil predsednik komisije. Sicer pa so bili cilji, ki so si jih zastavili, izpolnjeni, zato se bo komisija po nedeljski otvoritvi spomenika v Teharjih po 11 letih od ustanovitve razpustila; drzava mora sedaj voditi ostale aktivnosti v zvezi z odkrivanje in obelezevanjem grobisc, je poudaril predsednik komisije. Komisija je nacrtovala postavitev mnogih obelezij in spomenikov, vendar pa je bila izpeljava nacrta okrnjena tudi po zaslugi ureditve spominskega parka Teharje in postavitve spomenika - vsota namenjena temu projektu znasa okrog 500 milijonov tolarjev. Tako so npr. za letosnje leto nacrtovali postaviti 20 obelezij, a jih bodo do 1. novembra le pet. Grobisca verjetno se na 130 lokacijah Vladna komisija za resevanje prikritih grobisc je pri svojem delu do sedaj evidentirala 390 lokacij grobisc, pri tem je bilo pripravljenih 998 topografskih kart, narejenih je bilo priblizno 3400 fotografij, pripravila je 295 kart s parcelnimi stevilkami. Projekt evidentirana naj bi se letos zakljucil, a bo na seznamu ostalo se okoli 130 lokacij, ki jih bo treba na terenu evidentirati in nato obdelati. Gotovo pa bodo v naslednjem obdobju pridobili informacije se za druge lokacije, je povedal clan komisije Mitja Ferenc, sicer predavatelj zgodovine jugovzhodne Evrope v 20. stoletju na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Ferenc je dodal, da je bil poleti najden prvi dokument (za obcino Ilirska Bistrica), ki dokazuje, da je povojna oblast vodila povsem natancno evidenco o prikritih grobiscih na svojem ozemlju.Sele po vec kot desetletju je Slovenija ustvarila osnovne pogoje za zacetek urejanja prikritih grobisc, torej pripravo evidence, je opozoril Ferenc. Kot je znano, se je sistematicno zbiranje podatkov po enotni metodologiji zacelo spomladi 2002 v okviru kulturnega ministrstva, po sprejemu zakona o vojnih grobiscih pa se je projekt od avgusta 2003 nadaljeval tudi prek ministrstva za delo, druzino in socialne zadeve. Najvec grobisc je v jamah, kraskih breznih in v breznih. Najvec zrtev je Slovencev Glede na narodnost zrtev jih je najvec Slovencev (ena cetrtina), petina je Hrvatov, sedmina Nemcev. Urejeno ni skoraj nobeno grobisce, le dve sta urejeni kot kulturni spomenik, je povzel Ferenc in poudaril, da le postavitev spomenika na grobiscu ne bo zadoscala, ker tla na takem obmocju praviloma za kaj takega niso primerna. "Do odgovora na to, koliko je prikritih grobisc, bo vedno tezje priti, saj je mozno, da smo le na polovici tovrstnih najdenih grobisc," je poudaril Ferenc. Ob tem je se dejal, da je evidentiranje lokacij grobisc ze dovolj za nadaljnje delo, potrebno pa je se zagotoviti denar in kadre. Obojega je bilo v minulih letih premalo.Nekaksen zakljucek dela komisije predstavlja otvoritev osrednjega spomenika zamolcanim zrtvam povojnih pomorov v Spominskem parku Teharje v nedeljo, kjer pa se je zapletlo pri programu oz. slavnostnemu govorniku. To ne bo predsednik vlade Anton Rop, kot je bilo sprva napovedano, ampak bo vlado predstavljala ministrica za pravosodje Zdenka Cerar. Neuradno, tako Spomenka Hribar, se je Rop odpovedal udelezitvi, ker tam kot govornik ne bi bil zazelen. "V Kocevskem Rogu je pred leti govoril Milan Kucan, ob otvoritvi tega spomenika pa se nam je zdelo primerno, da bi bil govornik predsednik vlade, saj je spomenik financirala vlada," je povzela Hribarjeva. Na nedeljski otvoritvi bo v imenu vlade venec k spomeniku polozila Cerarjeva, spomenik bo blagoslovil predsednik Slovenske skofovske konference, mariborski skof Franc Kramberger. Poleg ministrice bosta zbrane nagovorila tudi predsednik komisije Kovacic Persin in zupan Mestne obcine Celje Bojan Srot. Po otvoritvi bo tudi svecana masa, ki jo bo vodil skof Kramberger. |