V razpisanem natečaju je bilo navedeno da:
"Spominsko obeležje, ki ga načrtujemo, bi moralo po obliki in vsebini spominjati na slovenska znamenja, ki so del našega stoletnega duhovnega izročila, saj so ljudje znamenja postavljali v spomin na večinoma žalostne in tragične dogodke, kot so bolezen, epidemije, smrt, vojska in druge nadloge. Spominsko obeležje naj bi zato odražalo značilnosti naše naravne in kulturne dediščine. Enotno spominsko obeležje bo postavljeno na vseh lokacijah prikritih grobišč, v različnih okoljih / gozd, ravnina, rudniški rov, tankovski jarek in pod /. V prvih treh letih naj bi postavili cca petdeset / 50 /, v naslednjih letih pa še od 150 do 200 obeležij".
Maketa 1 || Odpri | Zapri

Korak h spravi
...Če je rešeno vprašanje, kako naj bi bilo videti obeležje, pa še vedno ni povsem jasno, kakšen naj bo vsebinski napis na njem. V razpisni dokumentaciji je bil kot opora natečajnikom naveden napis »žrtvam vojne in povojnih usmrtitev«, vendar to še ne pomeni, da bo pri tem napisu ostalo. V državnem zboru se je ob drugi obravnavi zakona o vojnih grobiščih ena od bitk vnela prav pri vprašanju napisa. Vlada je namreč predlagala napis "žrtve vojne in revolucije", ki so ga poslanci matičnega parlamentarnega odbora na predlog LDS spremenili tako, da so revolucijo nadomestili z izrazom "povojno nasilje". Temu so ostro nasprotovali poslanci Janševe SDS, Bajukove NS-i in Butove SLS, češ da je povojno nasilje prešibka opredelitev in da imajo mrtvi pravico do priznanja, da so neupravičene in nesmiselne žrtve revolucije...
Maketa 2 || Odpri | Zapri

Posameznega opisa ali navajanja predloženih modelov že iz samega izhodišča razpisnih navodil in rezultate ocenjujemo kratko »enoumno obeležje« vseh avtorjev razen dveh. Ta dva modela pa sta tista, ki sta edina vredna našega omenjanja, ki edina imata na svojem liku nekaj iz »stoletnega duhovnega izročila«. To pa je tisočletna tradicija z verskim znamenjem na nagrobnikih pokojnih ali žrtvam nasilja, saj so tudi v večini bile žrtve prav verniki. Vse ostale predložene rešitve so ta znamenja krepko poteptala.
Sprašujemo pa se, ali je to, da je na tako malem košku površine Slovenije v prejšnjem stoletju nastalo blizu štiri tisoč masovnih grobišč tudi stvar »stoletnega duhovnega izročila«? Mešate jajca in hruške, saj je človeški duh in svoboda bila hudo teptana med in po revoluciji, danes pa mnogi še ne vedo, ali so komunisti ali pa že verniki, mnogi so kar oboje hkrati!
Niti eno osebo tožilstvo ni niti poskušalo obtožiti v Sloveniji, kaj šele obsoditi v zadnjih 60 letih? Vse napovedi o ukrepanju teh zadnjih let tožilstva so bile lažne, zapravljate pa denar davkoplačevalcev za mnoge neresne zadeva, da bi dajali videz pravne države.
Zastopstvo za Slovenijo iz Društva za obeleževanje vojnih in povojnih žrtev iz Varaždina, R.Hrvatska, ima odklonilno stališče do izbora spominskega obeležja, ki ga namerava R.Slovenija oziroma njeni odbor postavljati na »ne-prikrita grobišča«, posebej za tiste lokacije, kjer se zagotovo ve, da je tam precejšnji del bilo pobitih in zakopanih tudi Hrvatov. Ne bomo se udeleževali takih svečanosti, krščanski simbol na grobišča pa ne bomo posebej nosili s seboj za takšne priložnosti. Pobiti in na najbolj prostaški način zakopani ali zasuti po Sloveniji so bili v največjem številu prav katoliški Hrvati, prav od komunističnega rdečega fašizma, danes pa jim nameravate postaviti komunistično znamenje. Slovenstvo se še ni odreklo »krvarine«!
Maketa 3 || Odpri | Zapri
Maketa 4 || Odpri | Zapri