SLIKE SPITALIČ in DOLINA SOLZA - GOOGLE

PIETETA: Zaselek Špitalič – Žiče / Slovenske Konjice
    PIETETA: Kraj Špitalič, Slovenske Konjice / celotni vpogled iz zvočnega zapisa iz 1999

    PIETETA: Kraj Špitalič, Slovenske Konjice / celotni vpogled iz zvočnega zapisa iz 1999. leta

    ŠPITALIČ

    KAJ JE POVEDAL JAKA, NEKDANJI ČLAN »LJUDSKE MILICE« IZ 1945. leta

     

    OPOMBA: NELEKTORIRAN ZAPIS PO ZVOČNEM ZAPISU

     

    N.S.     Gospod Jaka, bi se vi lahko spomnili, kak je zgledal tisti general, ko je tam pod našo hišo- hrvaški. Tu notri so slike (knjiga »TKO JE TKO BIO U NDH«).

                Ali je Dodić ali kako?

    Jaka.    Tam je ustaški general, v noči so ga stražili štirje, pa je z mosta skočil tja v vodo notraj, pa malo mu je manjkalo, tolko kot tule tod tja do traktorja, da bi prišel tja do grabna pa bi ušo, pa so ga prej pokosili. Tak je šel taj po krogli (kaže smer), pa še štirje drugi zraven.

    N.S.     In je tam onstran grabna? Kaj so bili velki oficirji?

    Jaka.    General ustaški, za one pa ne vem.

    N.S.     Ti nebi tu prepoznal, po sliki (iz knjige)?

    D.Z.     Ali se možda sječate, kako mu je bilo prezime…

    N.S.     Na »D.«  Dodić ali Dadić?

    D.Z.     Gregorić, Gretić?

    Jaka.    Ne vem jaz kak se piše. To vem, da je imel po sebi vse čine, da je bil ta glavni tisti kapetan za stare Jugoslavije dol v Boki Kotarski.

    (?) Je bil za župnika, tu pa je bil vojaški lekarnar, tu je bil glavni administrator, tukaj so ga zasliševali ne(?),  tukaj so ga na most dali, so ga mislili še enkrat zaslišati, je pa kar z mosta, ko so ga štirje stražili na vsak kraj, prece (prilično) močen moški je bil, ne preveč debel.

    P.B.     dr.Pahljina (…?)

    Jaka.    Tak kot jaz, bol dolg je bil, tak.

    N.S.     Kolk je bil kaj star, je to tisti, ko je imel vse srebrne zobe?

    Jaka.    Ko nisem bil tak zraven, tam sem bil na straži, veš, jaz sem bil na faroškem vrhi na straži.

    N.S.     Pa čuj, kaj so totega generala od Rogaške Slatine sem privlekli, ali so ga iz Konjiške? Ker so jih prav v Rogaško Slatino hodili iskat, peš.

    Jaka.    Ja, ja, peš.

    Š.D.     Se spomnite, je imel frizuro črno, belo, blond, močno frizuro?

    Jaka.    Bolj male lase je imel, tak je bil star 28-30 let je imel, največ 35 let, ne vem če je lahko imel.

    Š.D.     Tako mlad?

    Jaka.    35 let nebi verjel, upal reč, da je imel.

    N.S.     Kakšne čine pa so imeli oni oficirji?

    Jaka.    En je bil major, kapetan pa ne vem kaj še je bil.

    D.Z.     Koliko jih je bilo?

    Jaka.    Štiri – pet, a dejansko so jih več zagrabili, one so imeli pri vas, po navadi imeli v tisti kuhinji, ko ste imeli za tisto ALFO.

    N.S.     To je tam, ko je on (fotograf)  slikal, tam so jih imeli zaprte.

    Jaka.    Tam so jih imeli zaprte, tukaj pa so imeli tak spraševanje – zasliševanje. Potem pa so jim dali malo oddiha, da bi jih še enkrat zaslišali.

    N.S.     So jih kaj tepli?

    Jaka.    Ne, te jih niso tepli, ko so htli (htjeli) zvedeti, kje je še večja množica, več jug (iz juga).

    N.S.     Čuj Jaka, kdaj pa je te rudnike po konjiški gori? Ko se jaz menim z ljudmi, niste imeli vsi isti zadatek: eni so polnili rudnike, eni so v kloštru (samostan) ubijali, s Teharja vozili? Čuj Jaka, kaj so tam nad mojem križem, tisto so domobranci, ko so jih s Teharja pripeljali. Tisti grobi, tak so mi Špitalčani povedali!?

    Jaka.    Tu je bilo domobrancev velik, pa je Italijanov bilo velik, pa je bilo četnikov velik, ja četniki so tudi bili veliko gor, iz Srbije.

    N.S.     Ono nisi ti imel prav, ko si mi rekel, da je tu bil šef Franc Orešnik, ti si rekel Oprešnik?

    Jaka.    Iz Savinjske je bil doma.

    N.S.     Samo je »OREŠNIK«!?

    Jaka.    Ja, ja »OREŠNIK«!

    N.S.     Do katerega meseca je bil tu, do junija, ker julija je bil že Klokočovnik!

    Jaka.    Ja, ja, tak, fur lepen po dilih(?)

    D.Z.     Koje činove je imao Orešnik?

    N.S.     On je prišel iz VOS-a! S Tončekom našim sta bila skupaj in še Šmon župnik. Toti zamenjal jih pol, ker sta si pištole držala na glavah.

    Jaka.    Kolko pa je tisti  Šmon odstranil . . . . . . . .   celo noč so prepevali okrog župnišča, ne okrog farofa: »daj tri čete; daj jeno na pregled gor na štalo, jeno pa na celem župnišči«. Pa nikjer moža najdli. Prej ko pa so ga videli, sem še jaz Lepovem zetu povedal, evo zdaj je prišel Šmon.

    N.S.     Oni Šmon je bil glavni za ove sve sudija u Teharjema.

    D.Z.     On je bio iz Konjic, iz Špitaliča.

    N.S.     Da!

    Jaka.    Da! On je bil okrožni sodnik v Celju za celi okraj celjski, za Brežice, Krško.

    N.S.     Orešnik ga je htel ubiti!

    Jaka.    Orešnik ga je htel…

    D.Z.     Zašto ga je hteo ubiti?

    N.S.     Zato što je previše, on je kazao Jaka, što je previše zakopao blizu potoka Žičnice.

                Kako uniformo je imel (general)? Rumeno ali sivo ali zeleno?

    Jaka.    Ta bolj…

    N.S.     Temno zeleno je bil domobranski general!

    D.Z.     Jeli bio ustaški ili domobranski?

    Jaka.    Kak bi rekel, ni imel rumene, ni imel čisto rumene, tak malo, ni bila ne rumena pa ne rdeča, tak bolj pomarančna. To so ustaše, tu so kar rekli »skini odelo!«. Ko so ga zajeli, pa kar davaj ruke na (pokaže hrbet)! Tam pa je bilo 6 – 7, ko so jame kopali.

    N.S.     Kam pa so cote (odječu) od totih, ko so jih pobili, vozili?

    Jaka.    Kar vzeli, kar proti jemali.

    N.S.     Za kaj pa so imeli tiste škornje?

    Jaka.    Kteri je odkod prišel je kar vzel.

    N.S.     Pa tiste, ko so vzeli Hrvatem pa ustašem? Koje (konje) so ja vse to raztalali (podjelili), vole pa to, ona mi je pravila, da so dobili dva vola po koja, pol je prišla pa oddaja, so pa mogli nazaj dat, pa tod partizani požrli v Špitaliču, pa je tak bil kurac!

    Jaka.    Koje so imeli, je šo jeden je brano nastavil v štali dol, da je konj po tisti brani sekal (hodil), pol pa si je noge skoraj do kolen farderbal (uništio).

    N.S.     Kje pa je bila ta štala?

    Jaka.    Spodaj v štali, ko ste imeli štale.

    N.S.     V naših štalah so imeli koje?

    Jaka.    Ja, ja!

    N.S.     Če smo imeli tri štale!

    Jaka.    V jeni so bili koji, ne vem ali v prvi ali v drugi.

    N.S.     Ka si ti nor, za ka pa so imeli te koje?

    Jaka.    Hrano so kup vozili, saj niso imeli nič hrane, od kmeta do kmeta, vse: ječmen, koruzo, kar je bilo.

    N.S.     Kolko pa vas je blo?

    D.Z.     Koliko je to bilo partizana?

    Jaka.    Bilo nas je 5 – 6 čet nas je bilo tu.

    N.S.     Kolko pa je to ljudi?

    Jaka.    Tak, …

    D.Z.     Oko 600 ljudi, svaka četa oko 100 ljudi.

    Jaka.    Tak nekak.

    N.S.     In pol ste kuhali tam za grabnom ste imeli.

    Jaka.    Tam za grabnom pa je kuhal Špehov Pavle.

    N.S.     Za ka pa tista moja – naša, z on stran barake, je bila ena lesena uta (baraka), ka ste pa tam naredili, ko ste jo podrli.

    Jaka.    Ja, ja…

    N.S.     Zakaj sem jaz najdel municijo tam, pri naši baraki? Blo je polno municije! Kaj je bilo v naši baraki?

    Jaka.    Narjeno je bilo vse, pa v tisti mali, tam so bila mitraljezna gnezda.

    N.S.     Pa so še jame tam. Koga so se bali?

    Jaka.    Zmeraj so se bali, da bo prišla velka skupina ustašev.

    N.S.     Ka pa tote bodeča žica, gor po goši, ko je bila, ko še zdaj vun gleda?

    Jaka.    To so imele tote zasede, so naredle bodečo žico, da bodo čuli, če se bo keri piknil, to so kar tak navili okoli drevja, ne, če se bodo hteli lovit, tak da ga bodo najdli.

    N.S.     Iz Rogaške Slatine so sem vozili jih, pa ka si ti nor, kak so pa šli tja v Rogaško, peš?

    Jaka.    Ja vse peš, vse dok je bil tisti trofejni (zaplenjen) bencin, ko so rekli, da so Nemcem vzeli. Tisti je bil za teden, za 14 dni, tri tedne že ne, pol en cajt (neko vrijeme) so še bili peciklini, pol pa so se gume spufale – vse peš: Dramlje! (spufale – propale)

    D.Z.     To so bili partizani, slovenski, koje jedinice?

    Jaka.    Ja, tej so rekli »narodna milica«, nič drugač.

    N.S:     Pa ste dobili kaj plačeno – dnarja za tisto, ko ste tam bili?

    Jaka.    Pokli (onda) , tisto, ko so odslužili, ko so že za prve Jugoslavije, tisti so dobili lepe plače, toti, ki še ni služil za rok (vojni rok), pa skoraj nič. Pol ko pa so začeli uhajat, begat …

    N.S.     Si ti dobil kaj?

    Jaka.    Skoraj nič!

    N.S.     Pa si ti bil pri zveza borcev, so te sprejeli?

    Jaka.    Seveda sem bil!

    D.Z.     Odkad ste bili u partizanima?

    Jaka.    Jaz sem bil 44 leta partizan!

    N.S.     Ki si bil, v keri enoti?

    Jaka.    U Kozjanski odred, k Veternikovi pa sem prišel v brigado.

    D.Z.     bili ste obični vojnik, niste imali nekakav čin?

    Jaka.    Ne, ne, vojnik obični – navadno.

    D.Z.     I kad ste došli ovdje u Špitali?

    Jaka.    Prvo sem bil v Slovenskih Konjicah, iz Slovenskih Konjic so me sem dali z mojo četo.

    N.S.     koliko pa jih je bilo v Konjicah?

    Jaka.    V Konjicah jih je bil polni farof, tam je blo še več ljudi, tam je bilo več čete!

    N.S.     Pa ko so sem hodili pomagat, tam kje?

    Jaka.    Ja ta prvo, dokler ni bilo tu ustanovljeno, smo iz Konjic sem hodli, ja…

    Š.D.     Dokler niso tu apartmaje naredili!?

    N.S.     In spali ste zgoraj na štali?

    Jaka.    Ja.

    N.S.     Kaj ste pa jedli, čorbe?

    Jaka.    Včasih je bilo kaj, včasih pa nič, kaj so kje na feftali (prosili).

    N.S.     Čuj jaka, kaj pa tisti grobovi po Žički kartuziji, not v stolpah (kule), ko smo krog kopali, pa gor nad Redkovim pa tam koli?

    Jaka.    Ta so ustaši tistega Kunškovega zaklali, ko so se bali, da bi jih izdal.

    N.S.     Gor po gošah so sami grabni, jaz sem šel kopat, pa so same kosti.

    Jaka.    Ki so kerga pokli dobili, z orožjem kar, malo so ga zaprli…

    N.S.     Zakaj ste recimo gor poknuli (ubili) tu partizanov svojih? Zakaj so lastne svoje so pripeljali gor nad Gastovšek?

    Jaka.    S tistimi partizani pa je tak blo. Tisti so padli, ne vem januarja, ko je bil velik  sneg, tak skoraj do pasu, ali še delj (kasnije), bolj kot meter. Je pa bila brigada gor na pri Sloveniji (morda reka Savinja?) v Štambarku, rečejo Kamna gora. Gor je bila brigada, so pa naredili tu, v Gauštu(?) zasedo Nemcem in je tu prišel en bataljon note, so naredli močno zasedo, zdaj pa nekaj mitraljezov je tu, v totih, ko je že tu tota stavba, na vsakem vokni (prozoru) so bili po dva – trije na mizi, pod mizo na podi, ki je bilo možno. Je pa šel en bataljon gor ta, da bi partizanov kaj ulovili, so pa nekak tam 24 padli.

    N.S.     Tiste so potem odpeljali v Konjice, v Konjicah so bili potem ti Nemci.

    Jaka.    Ne Nemci, partizani!

    N.S.     tistih par partizanov, sam tam je več tam proti Slemenom (planina), tam ko je Komšek, tam je bil ubit s Tolstega vrha Šelihov Franc. Je streljal v brigado, potem pa so ga domačini tam pod Bernardom likvidirali. Tam je grobov tam, kot hudiča.

    Jaka.    Šilihov Franc!

    N.S.     Šilihov Franc, s Tolstega vrha je vodil brigado proti Slemenom.

    Jaka.    Tisti pa je bil Rupšnik!

    N.S,     Pol pa so ga domačini Špitalčani ubili.

    Jaka.    Tisti je bil star, star!

    N.S      Star?

    Jaka.    Star Rupš, ja, vem jaz toga pa Pistavnik, pa Visotovška, ko je hodal k Petrovem Pepi.

    N.S:     Kateri pa so rudnike noter, kteri so bili tam, Golob toti, kdo je tam rudnike nafilal?

    Jaka.    Tam v rudnike pa so takle, ko j prišla brigada tam gor s Konjiške vasi.

    D.Z.     Koja brigada?

    Jaka.    Kera je bila? Trinajsta, pa gora (zločestija) je bila Šercerjeva.

    N.S.     Tolke rudnike ne more nafilati 13 (napuniti),če so jih tule gor gonili, tule gorta (ovdje gore).

    Jaka.    Vse povsod so tko jetnike, so pa še vem, jenga železničarja, ko je imel železničarsko obleko ne, gor so ga privlekli, pol pa čist na začelje je mogo iti, ne, tam so pa imeli, da so še 2 – 3, če bi ušo, da bi streljali. Toti, ko pa je mimo prišel, tam čisto mimo, ga je kar sunil (potisnio) notri, pa je bil fertig. Ja v jaške rudnika, pa kar noter čuf!

    Š.D.     Katere rudnike so jih metali?

    Jaka.    Ja, topa, vsakokrat, ki so koga sovražnika našli, ne, so pa ga kar.

    Š.D.     Koliko ljudi je bilo pripeljano?

    D.Z.     Koliko ljudi zarobljenika je tu prošlo?

    Jaka.    To pa jaz …

    N.S.     tak kak si ti meni rekel, povej, tak kot listja pa trave!

    Š.D.     Kolko časa je to trajalo, koliko mesece?

    Jaka.    Brigada je tu gor bila teden, 14 dni, pa je spet prišla, pa spet druga, pa tretja, pa so ljudi vlekli skup, ja.

    P.B.     Kaj je bilo civila tud?

    Jaka.    Tud civili so bili, kopa so bili vojaški, so kar rekli, naj skine vse dol, ne, sleci se dol, cipele isto, roke takle zvezane evo (položi roke na hrbet).

    P.B.     A civile?

    Jaka.    Glih tak (baš tako)! Kteri je bil izdajalec!

    P.B.     Dobro je dobro, masa se ljudi, kaj se je povlačila tud prek Slovenije, to so hvatali sve i Italijane i Nemce i Hrvate.

    Jaka.    Mnogo Italijanov ima ovda, sve kar je bilo Italijane, tko je odbacio oružje po 8.maju ništ druga kot krogla, so ga mal zaslišali…

    P.B.     A tiste ujetnike, ujetnike so tud ubijali?

    Jaka.    Ja, ja je bil jen ujetnik, ko je bil tu blizu, blizu Graza doma, jebemti, pa je prinesel, je pa tam, ko je bil Bežigrad Celje, kak se reče, sveta Ana, sveta Ana podružnica – Teharje.

    Š.D.     Tam je cerkvica, ki ima dva zvonika, ko je graščina Mlinarjev Janez.

    Jaka.    Ja, ja, ne tist so rekli Bežigrad, Bežigrad - Celje.

    Š.D.     Na relaciji Celje – Štore.

    Jaka.    Tam so meli žico. Tak sakih 10 – 15m, not pa glih tak (unutra pa jednako), kot da tule ovce naženeš. Tam je bil jen iz Loč, ko se je pisal Šuvl, ko je imel tisto hišo, ko ima dva taka stebra spredaj, tam je bil doma. Tisti stari je bil mešni »Freibeschauer« za časa Nemčije. Tizga so tam ubili. Je pa povedal Starčev Šmajter, ko je bil pokli pri Lavričih. Je pa ena s Tolstga vrha tej izvoščila, da ga niso, drugač so mislili tizga tudi metat, pri Lavriči Frajt, se pisal Feliks Žgonec.

    P.B.     Čuj, koko je tu bilo tih civila, kolko ste vi dugo bili?

    D.Z.     Kak ste dugo bili ovdje?

    Jaka.    Jaz sem bil tule pol leta, pa sem bil decembra, maj, junij, julij,potem sem bil prebačen.

    D.Z.     Bili ste do kraja 45 ovdje?

    Jaka.    Ja, ja, bil je sneg!

    Š.D.     Vi ste rekli, da je bil sneg, potem ste morali biti še naprej.

    Jaka.    Ja, ja, pol sem šel pa Nemške jetnike ahta (čuva-pazi), tu sem Nemške jetnike Rimske Toplice, no dol, Laško, ali pa od Zidanega mosta gor. Tam sem ahtal, so popravljal toto južno železnico, štrekno.

    D.Z.     Recite mi, vi ste bili na straži, a ko je ubijao?

    Jaka.    Za ubiti so bile posebne enote.

    D.Z.     Samo za likvidacijo?

    Jaka.    Ja,ja, tisti so bili ekstra, tisti niso nič šli v patrolo, tisti so bili taki že bolj zagriženi onta komunisti, hudiča zagriženi …

    Š.D.     So bili predvsem mlajši ali starejši?

    D.Z.     So to bili VOS ali VDV?

    Jaka.    VDV ja, ja!

    D.Z.     Koja, treča brigada?

    Jaka.    To so spadali pod trinajsto brigado pokli, nekaj pa ne vem.

    D.Z.     Ali uglavnom je bio VDV i KNOJ?

    Jaka.    Ja, ja.

    D.Z.     Znači, oni su bili samo za likvidacije!?

    Jaka.    Ja, ja, oni niso šli v patrolo, oni niso šli ne v patrolo in ne na stražo. Fino jeo, pil, sjedao, pol pa kar tisto mal zaslišal, ajda, pol pa zgini.

    P.B.     Dakle to so bile stacionirane čete za likvidacijo, očito da se indirektno iz toga vidi, da so ovdje nosili…

    N.S.     Sej to niso mogli biti normalni, le kaj so delali. Ka, ka so pili, ja pa ka, ka so pili?

    Jaka.    Kak jim je neslo, oni so imeli vsega na pretek.

    N.S.     Ka so pili, ka, vinjak, konjak?

    Jaka.    Vino, šnops, vse kar je blo.

    N.S.     Odkod pa so to dobili, odkod so to pripeljali?

    Jaka.    Vsak je mogo dat, se še jabolček si mogo dat.

    N.S.     In so to ti likvidatorji pili, jabolček?

    Jaka.    Ja, kar je blo!

    N.S.     In ko so tam ubijali so bili pijani ali trezni, ko so ubijali, so bili pijani ali trezni?

    Jaka.    Tak, jaz ve, kaj ti čem reč, čist podivjano.

    D.Z.     Ko je bil zapovjednik tim Knojevcima, tim VDV, ko je bil glavni?

    Jaka.    Čekaj, keri, jebemti kje..

    N.S.     Ka je bil naš Lojzek zraven tu?

    Jaka.    Aaa, nič ni bilo Lojzeka tu.

    N.S.     Kipa je bil naš Lojzek, kurba.

    Jaka.    Lojzek je še te služil nekod.

    N.S.     Ki pa naš Tonač, ki so bili Dušan pa naš Tonač?

    Jaka.    Tu, nej še tu Tone.  (još nije bio ovdje)

    N.S.     Če imam sliko s Teharja, pa Skojim(?), ko sta skupaj Selihom(?) slikana.

    Jaka.    Jaz sem bil z vašim Tončekom, veš kje skupaj, na Kalovi sva skupaj prišli.

    N.S.     Ki je to?

    Jaka.    Ki je, Kalabi, Šentjur!

    N.S.     Ka pa je delal tam?

    Jaka.    Tam smo prišli, sem pa jaz bil na straži takle na spodnjem kraji, Stanko pa tako tukaj za štalo. Pa jaz ga nisem spusto not, nisem ga tak poznal, Stanko pa ga je kar spoznal.

    N.S.     Mežnarjev tizga popa, Stanko je takrat imel pištolo. Je kaj je pa bil tam, pri VOS-i?

    Jaka.    Ja, on je tam bil v tej neki organizaciji, kaj jaz vem kakšni.

    N.S.     Pri VOS-i je bil, on je, najtežje šrangle (grede) pripeljal – kurba, ko sta z Dakijem ga skupaj srala. Da je na šranglah spal, ko so pripravili tu morišče v Špitaliči 44 leta, proti koncu vojne. Veš kdo je na šranglah spal? KARDELJ!

    Jaka.    Glej hudiča!?

    N.S.     Kardelja je pripeljal naš Tonček sem! In je spal gor na šranglah, Kardelj, da je u partiji v OF, da so organizirali to.

    Jaka.    Jaz še vem, kako so šreklina dobili tu tizga tuj Zaterja(?) 44, je pa rezuval (škopil), ne bil »rezar«, ni bil tak konjski veterinar, za časa Avstrije, on je vojaški konjski veterinar bil, je pa rezuval,je imel obrt, po celem Zagorju, od Zagreba pa skoz ta do Varaždina in Čakovec. Skoz tisto, tu je hodil Brežice, Sevnica, gor do Zidanega mosta, do Trbovelj, pa gor do Slovenj Gradca, vse na peciklinu (biciklin), drugače pa je bil močen dec, da je vagal 160 kil. Je pa rezuval tu, ko je Šentjur križišče, te prvo križišče, ko gre ena cesta za Proseniško, ena cesta pa gre za Ponikvo za Hotinje. Je pa tam v tisti vesi začel rezuvat zjutraj zgodaj ob petih. Je začel razuvat, toti pa so na enem rušti spali, je pa jih bilo 6 – 7, so spali pa so začeli ušpejuvat, ko so se svinje drle. Tej pa niso nič upali, so mislili, da so Nemci prišli ne, vojaščina pa prašiče. Pol pa so bili tako dolgov v vas, on ga tak niso drugi poznali. Vaš Tona ga je poznal od šreklina. Je rkel, danes pa mi ne boš ušel! Je pa rezuval po celi Ponikvi, po večjih vaseh je rezuval, nazadnje pa tu gor pri Krošljiji rezuval. Čisto nazadnje pa pri Vežiki. Te že pa na Žumbreški meji rad poreč(?), tja dol čakat. Koje Lorger tak veš kje bil, da sta ga tam čakala na vsak kraj ceste jeden, da nebi mogel uit, a pet pa tu gor.

    P.B.     Zakaj so njega čakali?

    Jaka.    On je dal preseliti eno štiri družine, pet, kar sam preseliti.

    N.S.     Čuj Jaka, poslušaj, srede Kloštra je bil štepih (bunar), vitla pa tisto, ko ste podrli gor v Kloštri tisti štepih, štrika(?) je na šranglah. Poslušaj, noter je veš kolko žensk pa otrok, v tistem štepihi, so mi ljudje povedali. Poln štepih je otrok pa žensk, kaj me zastopiš? Šranski član ga je Tončki povedal! »Ti si jih notri meta, ti si jih ubijal!. A lehk imaš župnika brata, pa le po kolenah hodiš okoli zemlje, pa nikoli s kojem tak hodit«. Veš kaj mi je rekel? »Jezoš Marija, Jezoš Marija«. Sem rekel, Tonček, vitlo pa je pri vas gor na štepihih. Vi dva z očetom, veste ka ste vi Zidanški, Karol pa vi, morilci takšni da je primere. Daj sem, daj sem, da še vitlo, kosta not zakopala poln otrok, še vitlo je kurba ukradel, še vitlo. Več kaj so mi povedali, da ko so dobili Ameriško pomoč za Špitalič, so vse Škerjani Zidanški požrli. Goli reveži pa so vsi stradali. In veš, ka, sem rekel Kukovim pa vsem, jaz sem hodil od hiše do hiše. Vi če bi znali izkoristiti Špitalčani, da ste mogli tolko, sto tisoče in sto tisoče ljudi pobit, vsaki hiši morali asfalt narediti zastonj. Dvorišča vsa asfaltirana, pozlačena, vsem telefone zastonj, elektriko. Tolko naroda,  kot ste vi pobili, in to v dušah nosili.

    Jaka.    Toti so dobili prvi telefone zastonj.

    N.S.     Samo tisti cigani, ko so bili OF, ostali, ko ste mogli ubijat za njih, pa Drafekov Jure, ko je mogo jame delat, pa se goni v pizdo materno (muđunarodno!). Idite Jaka, pelji gor ta noter, mimo Žajbaste Peko, pa tam gor, idi se pelji mimo Pičkinega Poldeta, idi se pelji, kake so, saj ne moreš do koče.

    Jaka.    Saj vem.

    N.S.     Pa pobili na sto tavžonte (hiljadu) ljudi, porka Madona, pa niso dobili nič. Samo Kovačiji so dobili pa Puhaleti, naj ti to dokažem? Veš kaj je bil pohvalen, jaz nebi slikal, jaz sem pa mislil, zakaj se moj stari oče s Puhaletom, pa so bile pol sestre, ne meni, za ka, vem za ka, za ka se ni s Kovačijo menil, pa je hodil v polnoči ahtat grobe gor v klošter.

    P.B.     Čuj, kje ste vi držali stražo?

    Jaka.    Stražo smo mi držali, znate gdje je Špitalič šola(?), tamo tisto grda, glih ko prideš na vrh. Tam je bil spodaj….

    P.B.     Šest mesecev, do kdaj ste bili tam: maj, junij, julij, avgust … kerga leta?

    Jaka.    45., oktober.

    P.B.     Kolko je po vašem, po vaši procjeni stradalo ljudi in ujetnikov pripeljanih?

    Jaka.    Ja, jaz to pa, ko sem bil včasih v patroli, dol ta do Rogaške Slatine, včasih sem bil vrh Pohorja, gor do…

    N.S.     Povej kak so jih s Konjic gonili s kojami (konji), pa to, no pa to, če pa ni hotel iti, so pa ga vlekli…

    Jaka.    Tiste pa so v Konjice gonili na streljanje, ko tam je v župnišču bila glavna baza, te pa ko ni hotel iti ga je kar privezal z verigo ali pa…

    N.S.     No povej, ko ste Ščenčaža gonili, ko ni hotel iti, ste kar gor pri Ščenčaža pokopali.

    Jaka.    Tiste so pa tam noter, kar v tisti, kaj moreš.

    P.B.     Čuj, kaj je s Tumasom?

    Jaka.    Tumas, tisti je največ streljal, pa Mernik Avgust. Pol pa so jih drugi tud, je bil tisti, kak se pisal, Ramšan Jura, x . . . , Hrastnik.

    N.S.     Kokočovnik Jurij, Oberčka Marija – Jasna, pa tak naprej.

    D.Z.     Dakle, vi ste bili u narodnoj milici. Narodna milica je samo stražo držala, pa patrolo?

    Jaka.    Ja, samo stražo pa patrolo.

    D.Z.     Knojevci so tu ubijali, a ko je dovodio zarobljenike?

    Jaka.    Knojevci so zasedo najbolj vodili, smo mogli iti včasih na pomoč.

    D.Z.     Oni so bili kao neka elitna jedinica!?

    Jaka.    Ja, ja, posebej za to izurjeni.

    D.Z.     A ko je gonio ljude?

    Jaka.    Patrole, razne patrole, ko so vsak dan izlazile, vsak dan so šle po tri čete v patrolo, je ne so šle kako bi rekel…

    D.Z.     I tu so dolazili iz svih strana?

    Jaka.    Ja, ja.

    P.B.     Iz Dramlja, se vozilo kaj preko Dramlja?

    Jaka.    Tud, tud ta milica, ko je bila v Špitaliču, je hodila kontrolirat Dramlje, Ponikvo, Loče, vse to. Tote milice so od tod hodle kontrolirat, jaz sem bil dostikrat zraven.

    P.B.     Imate vi kakšno saznanje, ali veste vi, da so peljali, recimi iz Celja, kamioni sem ljudje.

    Jaka.    Ko sem jaz bil dostkrat (često puta) u patroli do vrh Pohorja, gor do Hodinja.

    P.B.     A iz Celja, da so iz Teharja kaj peljali?

    Jaka.    Od tod so velikrat, po štirikrat, petkrat so pripeljali. Pripeljali so še tistega, kak se pisal Mrkoljaka, Grašič Jure se pisal.

    N.S.     Grašič Jure, imam jaz sodbo! Gračič Jure! Je bil obsojen na smrt u Teharjah, pa je podpisal Šmonu pa bratu Mrkoljaku, da bo tu ubijal in je prišel sem v četo. Iz Teharja je prišel sem ubijat.

    P.B.     A kolko ljudi s Teharja pripeljano tu.

    Jaka.    Od tod tja so jih, sem nazaj nobenega.

    N.S.     Kak ne, če so tovornjaki, Drameljčani so povedali, da so cele noči vozili tovornjaki ženske, da so vpile (kričale).

    Jaka.    Tist jaz nič nisem videl, jaz sem bil včasih na straži, včasih…

    P.B.     Čujte, onaj Cuglaš gore, grajski onaj brat, koji je poubijao?

    D.Z.     Koji je podpisao da če ubijati?

    Jaka.    To je tistega očeta brat.

    P.B.     Oni so tu, jeli, dovukli civila tu, tu pri Špitaliču?

    Jaka.    Tudi na pokopališču imaš isto pokopane v Špitaliču na pokopališču, na spodnji strani.

    N.S.     Keri ljudi so tam bili?

    Jaka.    X ….(?)

    P.B.     Vem za eno grupu civila, žena, otrok i muških civila, eno 40–60 ljudi, kaj je Čugmaš poubil.

    Jaka.    Ja, ja, tot je ogromno poubil. Tukaj so bili tisti, tot ni šel v patrolo, ni šel, tot je bil samo za take reči.

    P.B.     I Čugmaš je bil notra jel?

    Jaka.    Pa Mernik August!

    P.B.     Še dva!

    Jaka.    Tistih je bilo eno sedem, deset? Škofljiška(?) grupa. Tisti so kar jedli, pa noter komando meli, pa tak.

    N.S.     So imeli kake čine?

    P.B.     To so bili v Nemški vojski?

    Jaka.    Ja, teda (?) so bili v Nemški vojski, oni je bil isto v Nemški vojski.

    N.S.     Pa je dolta bil tudi v Nemški toti ko je bogat kmet!

    Jaka.    Tot se je pokli priženil tam pri zram Žabjeka, na gornji kraj Lipa Konjic.

    N.S.     Doma pa je bil pri grajskem.

    Jaka.    Ja, doma pa je bil pri grajskem. Tisti pa je bil Vanček, totih je bilo 9 – 10 otrok. Je bil ta prvi Beceva Vicec, drugi Pepa, pol so bile dekline, pokli je bil Vanček, Franček…

    N.S.     Čuj Jaka, za ka pa je vojska naredila tiste bunkerje – partizani? Česa so se bali?

    Jaka.    So se bali, da bi sovražne enote prišle s tanki not, saj je bilo eno 60 bunkerjev, ko pridete iz Dramelj gor na vrh.

    N.S.     Tamle pod kartuzijo, čitav izpod puta bunkeri.

    Jaka.    Ko greste mimo kartuzije ne, pol pa je ovinek, greste proti Jazbinam, ko je prvi, pa drugi ovinek, tam je bunker. Tam si samo tako vrata odprl pa si lehk municojo kar noter zdeval.

    N.S.     Kartuzijska cesta gre za Šentjur, gor so sami bunkerji, ker so se bali, ko so tu ubijali, a bi Angleži s tanki udarili, da bi tisto cesto v luft (podminirali) in potem je brez ceste. Zato so morali hitro ubijati, ker so se Angležev bali, me razumeš. Zato so tisto delali, tiste ceste ni bilo, ko je tam gor za kartuzijo, za Črešnjevec, ona desna, bila je samo leva za Dramlje.

    Jaka.    To je bilo nakopičeno, mal s kerim si se imel cajt pogovarjati se s kerim. Vedno sem mogo it v patrolo, to je bilo največkrat. Patrola ali pa straža, to mi je bilo.

    N.S.     Bogi ljudje v Špitaliču!

    Jaka.    Pa kolkrat po zimi…

    N.S.     Kje je bil Mačkov Miha, mi je Pavla vse povedala, povej kje je bil, Teharja pa tu, en mesec dni, ko je zvedel da je dobil raka, je ženi povedal. »Zato si se obešal, zato si nas pretepal, zato smo v goši stali«, je rekla njegova žena. Imel je Nemce, je rekel doma, da zidajo grobove gor pri kartuziji.

    Jaka.    Po svobodi je bilo pač podivjano vse, skregan.

    D.Z.     Kad ste se vi vratili natrag kuči, vi ste ovdje rođeni.

    Jaka.    Jaz sem bil 10 – 11 let v vojni uniformi.

    D.Z.     Nakon rata?

    Jaka.    Ja, još uvijek sam morao biti noter!

    Š.D.     Kako, ste služili v teh krajih ali ste šli še kam drugam?

    Jaka.    Pokli, ko sem bil v Rimskih toplicah, sem tam nehal biti miličar. Nej sem htel biti miličar, bi moral za 6 let podpisati, ali dok živim za naprej.

    N.S.     Veš Jaka, kolkrat sem te spraševal, zakaj toti ljudi tako pijejo, zakaj so Florjani skurili razne svoje domačije? Kolkrat sem te to spraševal? Zakaj je Valent tak pil, za ka so ti ljudi tak pili, za ka je Štiga tak pil, 14 let je star bil Štiga? Ko mi je pravil, da je mogo ubijati zraven Kokočovnik Jurija, tam gor zravn pri svoji hiši, 14 let stare otroke?

    Jaka.    Tam ko pa ima vrt, je najhujše, vrt, tam je največ pokopanih. Tisti Jurše, ko je bil Milan, ko je tista trgovina na on stran potoka, pod cerkvo.

    N.S.     Pod cerkvo, na ono stran potoka. Morilec je imel vrt na grobovih, ko jih je poubijal, 14 let stare fante. Vsak večer, ko se je napil pa je familija v goši spala.

    Jaka.    Tam jih je več sto, tam so po 6m dolgo pa tolk široko, pa eno 8m dolgo, tam so jih kar nametali. Pa je mogo tisti Milan prec kopat. Ko pa ni hotel kopat, so ga dali zraven, motko, pa ga je kar tam… Drugače pa, tam ko je trgovina imela skladišče, tam so jih imeli noter zaprte, tam se je mogel sleč, skozi trgovino vun, roke na hrbet, pa kar šnelfajerco na vrat, pa drrrrrr… (poubijali su ih)

    D.Z.     Jeli bilo puno Hrvata ovdje?

    Jaka.    Kri je kar brizgala!

    D.Z.     Jel uspio ko pobječi?

    Jaka.    A jaaa, so bili trije, štirje obroči zastraženi, bog varuj, te bi bil kar ustreljen, če bi bil kdo ušel!

    D.Z.     Kad ste jih dovodili ovdje, jeste li ih odmah streljali ili ste čekali?

    Jaka.    Odmah, odmah! Malo so prepitali, kak bi spraševali, malo zaslišali, ne, pol bi šli gledati, ki je še večja grupa, ni htel povedati, evo, kar skini odelo…

    N.S.     So bili kaki zapiski?

    Jaka.    Ja zvezke so delali tu, to je bil toti zram, tu sosed, toti je bil glavni administrator, tu sosed, ko je pokli bil za apotekarja – lekarnarja gor.

    D.Z.     Kak se zove?

    Jaka.    Kranjc se tot pisal, stric, Kranjc Jožef. Je že več let, ga ni.

    N.S.     Ka pa je stari Pahole bil?

    Jaka.    Star Pahole gluh se delal, toti je bil gluh, Dušan pa slep.

    D.Z.     Tu među partizanima nije niti jednog Srbina, so sve bili Slovenci?

    Jaka.    O, so bili Srbi tud, bil je jeden iz Beograđanina, Ratomir, još je bilo, vse križem nametano. Je bilo Bosanaca tudi vmes, Srbijanca  med partizanima. Tisti Ratomir je bil on do hudiča iz Beograda.

    D.Z.     Ovi koji baš su strijeljali knojevci, to su bili isto mješani?

    Jaka.    Ja, ja, to so bili Srbi iz raznih krajeva.

    D.Z.     Bilo je i Slovenaca?

    Jaka.    Ja, ja, isto so bili vmes Slovenci: Zugmašin je bil Slovenec, pa Mernik je bil Slovenec, pa toti Rančar Juri!

    P.B.     Je Mernik živ?

    Jaka.    Mernik je tudi živ, v Nemčiji ga je nekaj tudi…

    P.B.     A gdje je Mernik?

    Jaka.    Mernik je v Nemčiji, šel je na poso gorta (otišao raditi).

    P.B.     Še živi?

    Jaka.    Aja, v prometni ga je kar nekaj premučkalo, še en teden dni je umiral. Grajski pa rom tak (jednako), v Konjicah tam, ko se gre gor ta, ko je tista postaja, ko se gre tja na Dobovo. Tam je bil oženjeni, je imel ženo.

    N.S.     Čuj, veš ka sem zadnji krat zvedel od tote gor sestre, da Kokočovnik Jure ni . …, da se je za nekimi železnimi štangami obesil.

    P.B.     Što se ono priča, da so njih četiri nasilno smrču umrli.

                To znam, a kdo je držal redenik, ko je streljal?

    Jaka.    Niko, tisti je bil sam zmeraj, tist pa je bil tip, ni htl, se je sam. Per kolkih so enkrat šli po dodatek straže, v Tolsti vrh. So pa šli, pa grejo v hišo, v sobo, pa so pili pa jedli, pa se en zadere: »ustaši grejo, četniki, porka Madona«, pa vsi ta vun. Te je Kukovega Vanča v koleno, sam sebe pa v stopalo.

    N.S.     Tak, to je laž, Jaka. Meni je Kukova povedala, kje je bil Petrol rajen. Tule je prišel Frajmer (?) pa ni bil pazljiv, ko so večerjali pri Stanič. Pa je sprožil mitraljez, pa sta bila dva ranjena, pa sta se v bolnici zdravila. Pa glih v kuhinji pri večerji.

    Jaka.    Pri kuhinji v hiši?

    N.S.     Ja, pri kuhinji v hiši, tak da ni bilo nobenih ustašev zraven.

    P.B.     Ne, nije reka da so bili, samo je namjerno paniku izazvao.

    D.Z.     Znači, dok ste vi bili ovdje, non-stop su dolazili zarobljenici?

    Jaka.    Ja, ja, šest, osem mesecev!!!

    D.Z.     Čitavo vrijeme? Dok god ste bili ovdje, likvidirali su?

    Jaka.    Ja, ja, je še bil november, pa so še dolazili, pred pa so jih mesec ali dva so jih iz Špitaliča v Konjice vodili, da bodo tam na ispitivanju. Pokli je vsak hotel pobeč, na pobegu pa ga ustrelil.

    D.Z.     A ko je kopao grobove ovdje?

    Jaka.    A jih je bilo eno šest, ko jih je kopalo. Je bil Dominčev Pepe (Petrolov), se pisal Hribernik Jože.

    D.Z.     Tko so to kopali, ali partizani ili so ujetniki?

    Jaka.    Ujetniki, ker je htel, ker nekteri ni hotel.

    N.S.     Pa Nemški ujetniki so tudi kopali!

    Jaka.    Ja,ja.

    N.S.     Ker je Nancetov Nacek imel te črez.

    P.B.     Pa je keri živ, tisti ko so kopali groblje?

    Jaka.    Nobeden več, vsi so se zapili.

    Š.D.     Jaz bi vprašal, Šterk Franc iz Doliča, ste ga poznali slučajno, pa Hofova Rozika, če bi slučajno imeli stike, je on tud bil hud.

    Jaka.    Nisem to poznal.

    P.B.     Dakle svaki dan su dolazili, pješke i vozovima?

    D.Z.     Dakle, to su bili Nijemci, Italijani, Hrvati, ustaše, domobrani, Slovenci, slovenački domobrani isto, civili!?

    P.B.     Koliko je bilo slovenskih domobrana?

    Jaka.    Tud jih je bilo, to so bili največ Kranjci, iz Gorenjske, pa Dolenjske.

    P.B.     Kaj pa ena grupa Vitanjčanov, jeli, iz Vitanja pobili?

    Jaka.    Ne vem, ker sem včasih bil gor vrh Pohrja. Pa sem bil tako, da sem se moral v Vojniku javiti, ali pa v Novi cerkvi, sem se mogo javiti, to je bilo določeno.

    N.S.     Glej, on je moral iti v Konjice, s kojami, pa so jih sem gonili, pa čez Čaza, pa niso hotli it, pa so bili s ketnjo (lancem) zvezani, pa niso hotli it, pa so jih kar gor bele kurbe, pa so jih kar počasi zakopali.

    Jaka.    Zvezali so jih z verigo ali kanapom, pa so ga vlekli, kar po tlehi (po tlu).

    N.S.     Iz Konjic, do Špitaliča je prišel brez kože!

    Jaka.    Božja Majka, kar na koja, on je koja jezo, kot ploh ga vleče.

    P.B.     Kot Turci, za konje repove su vezali.

    N.S.     Ni mi Pahljina verjel, veš Jaka, ka se tu gor dogajalo, zato sem ga pripeljal tebi, da bo verjel.

    Jaka.    Vi ste že bili na Golte, ko se je moja hčerka ženila, tam Marketiči. Še mam sliko, ko je bil Joža, dok je bila ona sestra teta moje hčerke, ko je bila za medicinsko sestro v Ločah, piše se Agica, pri Mlakarjevem se po domače reče.

    N.S.     Čuj, veš kaj je rekel Baraga Jože? Ko sva se pogovarjala, da to ni res, kar ti govoriš, da je laž da si se lego!

    Jaka.    Je on bil zraven?

    N.S.     On je bil predsednik komisije za povojne poboje. Sem ga prignal, njemu kot vas, da bi povedal tu, pa tam kakšno več kot je zdaj bilo rečeno. In je reko njemu in  in njemu, gospodu doktorju in meni da laže. Ka bo lega, porka Madona, me razumeš?

    Jaka.    …. Tako malo je šlo ven, da je vedla samo tista dejanska straža.

    P.B.     A ljudi tam dalje, od njegove hiše, kje je stanoval, pa tam naprej, niso živeli, takrat ni bilo nobenega domačina?

    Jaka.    Ne, ne!

    P.B.     Tam so vse izpraznili!?

    Jaka.    Ja, ja.

    N.S.     Jaka, povej ti meni, tist spodnji ribnik, ta velik, kolko je tam noter ljudi, taužent, dva taužent, tisti velik ribnik izpod križa, ta mi kažu, hiljadu petsto, dva hiljada.

    Jaka.    Tam ko je tista žaga, pol je pa tak malo zvišica, tist je ta glavni ribnik, tam notri jih je, kolk pa kaj jaz ne vem. Najdli pa so na ta način, ko so kopali toto za telegrafnice, za drogove. So pa najdli lubanje pa razne kosti.

    P.B:     To je novi podatak, ko snima to?

    Š.D.     Aparat snima, ne ja! Trebamo pet godina, da gramatiku savladate.

    D.Z.     Govorite malo narečjem pa morate onda …

    Jaka.    Mani ni problem srbo-hrvatski, ali pa ne nemški tudi ne, razumem.

    N.S.     Čuj Jaka, točno za Pozlateta mi praviš da je tam, ko je tisto, pa za srebrne zobe ne ne veš? Dušan naš je tiste ustaše vun kopal, se spomniš, pa ga je najdel, pa ga je v lončen pisker prikuhaval. Izkopal je jeno 28 ustaša, imali so stučene lobanje. I onda bacio unutrana našo njivo. I onda je pronašel jednog mladog ustaša, ubijenog pri Mrkolaki ga je najdel, pa ga je s koši dol prinesel. Gor pri Mrkolaki je ogromno ustašev, na tisoče!

    P.B.     Kje je to?

    N.S.     Gor na vrh konjiške gore.

    Jaka.    Tam ko je imel bolnico v štali, pol so ga pa še šli še gor ta v Bežigrad – Celje.

    N.S.     Ta je izkopal mladega ustaša, imao je čitavo glavo, kuhal ga je, in je nesel peške Lugaru.

               

    D.Z.     Jer se vi bojite to što pričate?

    Jaka.    Ne! Ništ se ne bojim!

    N.S.     Kad je došlo do, znaš ko je bio, hinko Lever, tretja brigada VDV glih ovdje, glih ovdje je ubijao. On je prvi, kad je došlo do demokracije…

    Jaka.    Ka je še živ?

    N.S.     Ja, Hinko Lever, to je očim, od .. , on je morilec, kojeg nema, tamo so zbog njega obesili 90 njegovih ljudi, tamo na Golovec. On je bil zraven pa Tone – Anton Turnšek, kad su onog narodnog heroja iz Konjic ubili.

    Jaka.    Onog Srbina?

    N.S.     Ne Srbina, Konjičan je bil, samo jeden je narodni heroj v Konjicah, kak se piše?

    Jaka.    Dušan Jereb?

    N.S.     Ne, ne Jereb oni drugi.

    Jaka.    Tisti, ko je na vrh Pohorja padel?

    N.S.     Ko je pol brat direktorja Konusa. In on je bil prvi, ko se je demokracija počela, on je bil prvi, da je pričal ljudima, tamo u plastiki u Konusu, gdje sam ja radio, so mi kazali, da je Jaka sve po istinito pokazal. Ljudima je povedal, šta se ovde dešavalo prvi puta 90 godine. A Lever Hinko kazao je, da je ovaj potok tekao čitavu godinu krvav. I da je partizan, bez da je nosio puško, i takve stvari, Lever Hinko, treča brigada VDV, tamo imaš na spisku ga, i tako dalje.

    D.Z.     U VDV su bili svi Slovenci, a onda kada…

    Jaka.    A so bili tudi iz Beograda!

    D.Z.     Da, ali kada so od ovoga prešli u KNOJ, onda su u KNOJ došli i ostali. Još., ali u VDV u početku so bili čisti Slovenci.

    Jaka.    Ja, ja, pokli (onda) je bil vsakih en del.

    N.S.     Ti se spomniš, štepiha, tizga kak je bil, dekletov (?), štepih je bil poln, to veš?

    Jaka.    Ja.

    N.S.     Jaz sem bil tri noter zaprt, v koči, nisem smel vun, ko so naš štepih pucali, nikol nismo vode, pa ni bilo vode v Šitaliču, nismo smeli s štepiha našega vode pit! Star foter pa stara mam sta vse vedla ka se tu dogajalo, zato me nista pustila gobe nabirat, zato nista smela, je bila strupena voda, me zastopiš? Niker nisi smel vode pit! Glej Jaka, jaz sem živel na sred pokopališča sem se rodil pa živel. 28 let jel hrano pridelano praktično na pokopališču!? Cele njive Fercetove so en sam grob, če to zastopiš Jaka? In to mene muči! Da so moji krajani tak nafukali zaradi ene ideologije komunizma hudičevega.

    Jaka.    Veš ti tam, vaša hiša, vaša stavba, pa faroška štala, pa Štigarjeva štala, Štigarjeva hiša, tam je bilo vse polno milic, milic, ja!

    D.Z.     Recite, kad ste se vratili natrag, jeste li susreli koje te, koji su baš likvidirali?

    Jaka.    Jaz sem včasih po dva, tri dni hodil, v Rogaško Slatino, dva dni vrh Pohorja, tri dni sem se mogo v Vojniku javit, Novi cerkvi, na dveh – treh postajah.

    D.Z.     Kad ste odšli z milice, ste sreli one, koji su ubijali?

    Jaka.    A pokli ni, jaz sem moral, pokli sem šel v Rimske toplice, no pol sem pa tak bil dol, pol sem pa bil v komandi zrakoplovstva.

    N.S.     Pol, ko si na šiht hodil, v službo Kožuhi (tvornica kože KONUS), si srečal kedaj tiste, ko ste skupaj bli?

    Jaka.    A, nikoli, nikdar.

    N.S.     Nikoli, ko so tote proslave imeli?

    Jaka.    Nikoli niti nisem šel gorta.

    N.S.     Nikol, veš kakšne proslave so imeli vsako leto, ko še imajo, proslave partizani in zveza borcev. Govorim, Dolničar, pijejo, plešejo, v šoli imajo fešte, muzika, deklamirajo pesmi jim dječaci sada. Povej kako proslavo so letos imeli, Dolničar jim je govoril. Vsako leto majo, in to proslave na ženskih in otroških pokopališčih! Imajo gor proslave!

    D.Z.     Kakvo ulogu ima tu Dolničar?

    Š.D.     Recite, kdo je Dolničar?

    Jaka.    Dolničar, general!

    Š.D.     Ta je predsednik združenja borcev.

    N.S.     Pa je kdo prišel kedaj sem na obiske, ko so se z osebnim avtom pripeljali kontrolirat, kake velke buče (velike glave-glavešine), Berce, ko je pri zveze borcev Štajerske?

    D.Z.     A je Dolničar bio ove godine ovdje?

    N.S.     Svake godine dolazi, još je i ove godine bio na proslavi.

    D.Z.     Dolničar je bio baš ovdje?

    N.S.     Ja, govori jim pridigu!

    Vas (Jaku) je prišel kdaj v Špitalič keri visoki oficir obiskat, kontrolirat, gledat?

    Jaka.    Niti ne, če mi reče, no Kumšek je zdej pred tem, če mi reče, jaz drugače ne grem, niti ne blizu.

    N.S.     Kak se ti je to zesralo? (zamerilo)

    Jaka.    Tak če pogledaš v preteklost, tak žaljivo se zdi, otožno in žalostno…

    Š.D.     Bogi narod, ko je mogo to vse trpeti!

    N.S.     Se ti smilijo toti ljudje, ko so gor pobiti.

    Jaka.    Ja madoniš, kak so delali z narodom!?

    N.S.     A je velik žensk pa otrok tu gor pobitih?

    Jaka.    Otrok tak star 7-8 let na postajo milice mimo, tak mimo, veš da otroka pustiš, pol še žensko, pol pa pride mož, onga pa so kar hapsili. Pol pa je ženska odšla od nas preko faroša, preko župnišča, pol pa so še otroka zagrabili.

    N.S.     Pa vse pobili!? Porka jim Madona, komunisti …

    Jaka.    Moža glih kar so ga zaslišali in odelo ekstra slekli in ono pa spet ekstra.

    N.S.     Kolk misliš da je žensk pa otrok pobitih?

    Jaka.    Tam ko pa je bila tista kuhinja, ko ste imeli, tam so bili not zaprti, ženske, otroci, može so pa glih tak tam noter.

    N.S.     Porka Madona!

                Čuj, kolk je teh otrok pa žensk tu pobitih v kloštru, na tavžente (tisuče), kot listje pa trave, kolko?

    Jaka.    Kaj ti jaz vem, nisem bil.

    N.S.     Zadnjikrat si mi rekel, tak kot listje in trave!

    Jaka.    Jaz sem bil, po tri dni odsoten, sem šel tja proti Rogaški Slatini, v patrolo, pa sem šel tu vrh Pohorje.

    P.B.     Iz toga izlazi, da su tu bili stacionirani odredi za organizirano djelovanje i strijeljanje!

    Jaka.    Še na Hodinji, sem se moral na dveh, treh milicah javljat.

    N.S.     Imaš ti kaj zraven penzije dodatka?

    Jaka.    Ah, to nečem! To nejčem! Ni dinarja. Kkolk mam, mam svoje zasluženo, kar sem krvavo delal in kar sem krvavo delal, tisto mam, pa zdravo!

    N.S.     So te kedaj zveze komunistov jebali, da bi stopo zraven?

    Jaka.    Sej me bi radi te, pa nisem htel jaz sam, nisem hotel nikamor, pokli pa no….

    N.S.     Kam so te hteli imet?

    Jaka.    Ne na jeno stran, ne na drugo, nikamor. O še tak bi radi, da bi šel potom tovarne gor ta v Nemčijo, ne, da bi pronašel kakšne host(?) jeno pa drugo, prenašanje tisto tehnologijo. Je pa šel tam jeden s totega kraja, so ga pa mladga peba (dečko) 18-19 let  starega, so ga kar ubili gor, ker je tam preveč malo vohal. Je htel nekaj procesno tehnologijo.

    Š.D.     Kdo pa bi ga bil ubil, Nemci?

    N.S.     Naši so se dali gor, pa jih je udba ubila.

                Jaka, se ti ne zdi čudno, da so toti, ko so bili v Špitaliču bili Kokočovnik Jože, da so umrli?

    Jaka.    Te so meli sestanke vsak teden! Je bil tisti odbor, pa so imeli sestanke. In zdaj so, bili so taki odborniki, taki izdajalci, ne, domačini izdajaci, pa so svojega lastnega soseda ali prijatelja izdat.

    P.B.     To je u redu, to je dobro, to je drugo. Čuj, dakle, streljalo se je samo tam, od crkve naprej, ne sem nazaj?

    Jaka.    Ja, ja.

    N.S.     Kaj pa tisti grobovi, med cesto Suhadol in Žičnico, tam je eno grobišče, kdo pa je tam streljal, Kadilnikova peba (fanti). Za ka pa Kadilnkova pepa ni zraven? To so po moje mogli gnat, ker Žiška šola, pa tam tisti je blo prazno. To mi je Kranjčev Franc povedal. Tam so čakali. Tam so že Hrvate tak hudi tepli, da so not pokopani. Tam ko je igrišče. Zadaj tam gor, tam so grobovi tud! Še le pol, ko so spraznili klošter, ko so imeli polno zaprtih, so jim one gor prignali in so jih tu likvidirali, ker niso hteli it, so jih kar tam pri Kadilnikih in med Žičnico (reka) pa med tisto cesto Suhadol, tam je eno velko grobišče Hrvatov.

                Ali si ču kedaj za Portovec? Kolk pa je tam pobiti!

    Jaka.    Kaj pa jaz vem.

    N.S.     Pa ribniki pri Ločah!?

    Jaka.    Tam v Lisicah, od Konjic proti Dobrovniku, tam so jih imeli zaprte v Konjica, v starem gradi, ko ga zdaj popravljajo. Tak po dva skupaj, kot procesija, kolona dva po dva skup, pol so pa kar tam, v Lisicah bilo pripravljeno, tam so bili tisti stražarji, so šli po noč…

    N.S.     Čuj jaka, ka pa tisti rudnik »gospodična« tam pri starem gradi-konjiškem?

    Jaka.    Tiste so tu ob polnoči gnali, do pol jenih, pol dveh skozi trg.

    N.S.     Čuj, a to veš, da so tule mimo vas gor ta gonili k Vočovnikove jame, pa tisti pri bolnici zime(?), tiste rusnike. Taj je totala povedla, tule gor tota, ko je pol, ko ima od …

    Jaka.    Aha, tak vem no, kak se piše – Košič.

    N.S.     Košič je povedala tista lastnica tote hiše, ko je bla mlinarca.

    Jaka.    Tista pa se je pisala Kalšek.

    N.S.     Tista mu je povedala, so snemali na kaseto, mu je povedala da je ubil Milenka Kneževiča, da so le tu ubijali, ne.

    Jaka.    Milenko Kneževič pa je bil glih do . . . . . .  pred gostilno roje, tam je na koji poveljeval.

    N.S.     Ni res, v gostilni ga je likvidiral!

    Jaka.    Ne, na koji je bil pred gostilno!

    N.S.     Ustreljen je bil, tu gor mu je MILOSTNI STREL DALA JASNA, da ti je jasno!

    Jaka.    Na konji pa je glih komandiral dva bataljona za obezbeženje, kak je roko dvignil, je že fasal (bio upucan).

    n.S.      Veš kam je šla toto brigda, veš ke je bila brigada, ko so pili not, če so mi ludi (ljudi) povedali zdaj, pa ne jeden. To je že meni star foter povedal, da so ga ubili, sam ni povedal kdo. Pol so ga pa nesli na Tolsti vrh, pa ga je Jasna koknula do konca.

    Jaka.    A ne, je umiral en den pa pol ali dva, je bila brigada tu tri ali štiri dni.

    N.S.     To je laž, je bil koknjen takoj!

    Jaka.    Hhhm, ko je Tajnikar pokli pravil, tisti Lujz, je pri jem notri, ko je on imel sobo javno (za goste), pokli pa še posebej, dodatno sobo za spat.

    N.S.     Glej Jaka, veš kakšne verzije so bile vse, veš kolko verzij je blo tam, šest. Recimo, ko so meni pravile žene s Tolstega vrha. Šest ali sedem žensk mi je povedalo, da je njegovo glavo imela na rokah takrat ko je umiral. To je prva laž.druga laž, da so tiste kosti, ko so jih iz Severje Pavla pa pol, ko so pucali klošter vojzli mimo nas, ko sem jim jabolček daval. So rekli, da so nune, ko so bile v omarah pa v sodah prenesene s studenic, da so to nune, da pa so menihi z njimi imeli otroke, pa so jih mogli pobit, ker je to bilo grda. Vojzli pa so tod pod cerkvo, voze in voze, ko so pucali, prvič so pucali v petdesetih letih, kosti so videli Severjeva Pavla pa toti iz kleti, ko so se Gozdnikar (?) not uselil. Drugič so tam en 58 leta, smo še z mamo jabolček točila, stara mati Fercetova, Severjev Pavle pa Lorger. To so celi vozi kosti pod cerkvo. Pa še tu nekam so jih vozili, ko še gre cesta gorta do jene jame, ko gre cesta Sršane. Še tam v tiste jame so vozili kosti. Cele voze, jaz sem jih videl. Pa ne samo jaz, pri nas je služila ena Rozika, se spomniš Rozike, tule na Bregi je doma. Je služila in pač povedla.

    P.B.     Lepa hvala na ovome i svima

    N.S.     Tak da bo lahko gospod Pahljina v miru spal!

    N.S.     Kake pa so imeli hrvaški?

    Jaka.    Hrvaški so meli bolj tak kot je tole…

    N.S.     Rumene, to si ga ja v goši videl kot ta star!

    D.Z.     Znači, taj general nije bio stariji od 35 godina?

    Jaka.    Tak približno tistih let, da je šou ko šuš, ko bi še prišel še par metrov, takole kot do traktorja, bi bil prišel do zaklona. Tam ga je pa, takle otepal (mahal z rokami), gromska je fasol.

    N.S.     Kaj si zraven gleda?

    Jaka.    Ja.

    N.S.     Ki si pa stal?

    Jaka.    Jaz sem te bil na faroški mrvi na straži.

    N.S.     Tam gor na vrhi?

    Jaka.    Ja, sej veš kodi!

    N.S.     Pa si gledal dol ta, saj se fanj vidi.

    Jaka.    Ja.

    N.S.     Kteri pa so streljali za njimi?

    Jaka.    Ja, šest, sedem, osem ali deset, kaj jaz vem. S šnelfajerco, je bil tisti Ratomir, tist je streljal, pa je bil en Plevnik Janko z Brežic, pa kaj jaz vem, kolk jih je blo.

    N.S.     In so vsi žgali za njim?

    Jaka.    Eno osem, deset šnelfajerc, so pa še štirji drugi zraven hteli pobegnit, so pa rezali kolk se dalo..

    N.S.     Čuj, zakaj je imel tot Čaz tolko pištol? Se ti spomniš tistega Čaža, ko je pol pri meni delal v mlini?

    Jaka.    A Henrik, tist pa je bil od Plastoškega Tinka sin. Zato se pisal Kukovič.

    N.S.     Tist je mogo biti tu, zato ker je prinesel direktorju, svojemu šefu mlina preko 50 pištol s Špitaliča, pa jih je dal. K teremu so tote pištole pobirali?

    Jaka.    Tim oficirjem, povsod.

     

     

    PIETETA: Nekateri se bodo zgražali nad besednim zapisom oplemenitenim s kletvicami, drugim pa bo godilo v njihovi krvavi duši – ono o podivjanem ubijanju ljudi vse vprek!

     

    Na priloženi sliki je nekaj znanih imen članov »ljudske milice« iz 1945. leta prav iz Špitaliča.

     

    Ob pričevanju že izčrpanega Jake se mi je za večno vrezalo v spomin naslednja njegova izjava,  oplemenitena s solzami iz njegovih oči: »kaj so naredili iz nas!?«

     

    Tovarišu Jaki polovico oprostijo Hrvati, drugo polovico pa mu naj oprosti njegova domovina.

     

    ANNO 2004. NIHČE NIKOLI NI ODGOVARJAL ZA TE ZLOČINE – ZA GENOCID