Vir: V ŽARIŠČU, VEČER, 30.10.2000
Komemoracija ob spomeniku nad Lehnom
Prvič so se zbrali svojci in člani Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko
V soboto so se svojci in nekaj članov Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko prvič zbrali na organizirani komemorativni slovesnosti ob grobu tragičnih žrtev, ki so 4. januarja 1944 izgubile življenje nad Lehnom na Ribniškem Pohorju. Na spomeniku, ki so ga postavili svojci, piše "Umrli so sredi najhujše vojne od roke tistih, ki so jim zaupali".
Na spomeniku so imena osmih od enajstih mladih ljudi, ki so se hoteli umakniti pred nemško oblastjo in mobilizacijo v nemško vojsko.
Dobili so zvezo s terensko organizacijo in pripeljala jih je v Pohorski partizanski odred. V Pohorskem odredu so jih osumili, da so plavogardisti in agenti gestapa z nalogo, da izvedejo udar v pohorski partizanski enoti. Vse so aretirali in jih z mučenjem prisilili, da so priznali sum. Dva sta umrla že med zaslišanjem. Potem ko so dobili sporočilo, da se bližajo Nemci, se je enota umaknila. Dvema je uspelo pobegniti, druge zaslišance pa so postrelili, je tragične dogodke opisal Milan Klemenčič iz mariborskega odbora Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko.
Svojci pobitih so zato letos poleti ovadili poveljnika štaba Pohorskega odreda Mitjo Ribičiča zaradi kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo.     

Aleš Mišič

Vir: VEČER , torek 30.oktobra 2001
Tožilstvo naj zasliši Mitja Ribičiča
Anton Rajšp; »Ali je celoten postopek predvsem političen in ali ni tako tudi stališče generalne državne tožilke?«
Na včeraj objavljen članek Ovadba zoper Mitjo Ribičiča zavržena seje odzval eden od treh oškodovancev, Anton Rajšp iz Maribora. Povedal nam je, da bo tudi letos ob dneva mrtvih obiskal spomenik nad Lehnom na Rihniškem Pohorju, kjer so pokopani posmrtni ostanki 4. januarja 1944 pobitih osmih civilistov. Med njimi je bil tudi njegov oče. (bž)

 

»Čeprav vemo, da so mučenje in poboj naših očetov - partizanov opravili drugi, smo obtožili Ribičiča, saj je bil takrat kot politični komisar četrte operativne cone po funkciji in položaju najvišja osebnost na Pohorju in je odgovoren za ta zločin kot uredbodajalec,« je pojasnil Rajšp. »Neposredni krivci so danes mrtvi, razen morda Aleksandra Vojinovića - Vojina, ki naj bi živel nekje na jugu nekdanje skupne države.« Omenil je analizo Udbe iz leta 1951 o pohorskem procesu, v kateri je povzeta izjava enega od zasliševalcev in izvrševalcev poboja Vojinovića,da je bil na dan zločina na kmetiji Urbanc na Lehnu tudi Ribičič.
Rajšp je prepričan, da slovenjgraška okrožna državna tožilka Silva Cepec ni upoštevala moči in vpliva, ki ga je Ribičiču zagotavljal položaj političnega komisarja. Omenja sodni proces od 7. decembra 1970 na sodišču v Ljubljani proti pisatelju Miletu Pavlinu, ki se je v knjigi Skrivnost Šimnove smrti literarno dotaknil pohorskega zločina in vloge Bogdana Hrovata - Mihe. Obtožba je predlagala, naj v zvezi s tem zaslišijo tudi Ribičiča, ki je bil takrat predsednik Zveznega izvršnega sveta, vendar je sodišče predlog zavrnilo. »Tudi sedaj tožilstvo Ribičiča ni zaslišalo. Ali to pomeni, da je celoten postopek predvsem političen in ali ni tako tudi stališče generalne državne tožilke Zdenke Cerar?« se v imenu prijaviteljev sprašuje Rajšp in ponavlja, da se bodo morali zaradi zavlačevanja in preprečevanja, da bi bilo zadoščeno pravici, obrniti na mednarodno sodišče za človekove pravice. (bž)

PIETETA: ANNO 2003 - ni vprašanje zločin, problem je »zamolčano tožilstvo«