Vir: DRUŠTVO ZA UREDITEV ZAMOLČANIH GROBOV, LJUBLJANA - GROSUPLJE, 2000

Knjiga: TUDI MI SMO UMRLI ZA DOMOVINO
Vsi ti načrtovani izbruhi po maščevanju in krvi so začeli največje in najstrašnejše pobijanje neoboroženih ljudi v Sloveniji. Kri je tekla v potokih do amnestije 7. oktobra, nato pa po manjših skupinah do leta 1952. Zadnji večji izvensodni poboj kmetov iz ptujskega in dravskega polja je bil v Špitaliču. Njih edini greh je bil, da se niso mogli ločiti od svojih kmetij.
S 13. junijem 1945 je začelo delovati Sodišče slovenske narodne časti. To je bil nov zločinski akt, ki je bil sprejet za rešitev nemškega življenja v Sloveniji. Na podlagi tega akta so se organizirala koncentracijska taborišča na Štajerskem. Največje, ki je sprejelo preko pet tisoč ljudi, je bilo Šterntal, sedaj Kidričevo, grad Hrastovec pri Mariboru, Studenci pri Mariboru, Brestanica pri Mariboru. Grobišča teh žrtev so v samem Šterntalu, Hoškem Pohorju, okoli gradu Hrastovec, Špitaliču, Slovenski Bistrici in okoli Maribora. Za ugotavljanje, kdo je nemške narodnosti, je bilo predvsem premoženje. Izginile so celo bogatejše kmečke družine, obrtniki in izobraženci. Število teh žrtev ne bo nikoli ugotovljeno. Ocenjuje se od pet do sedem tisoč.. (stran 149)
32. Grad Hrastovec pri Lenartu.
Taborišče Slovencev, Madžarov in Nemcev. Tudi tu je razsajal tifus. Preživel ni nihče. Trupla so zakopavali kar po mlakah. Sedaj je tam jezero. (stran 221)

Vir: »DEMOKRACIJA«, 4. decembra 1990
KOMUNISTIČNA GROBIŠČA NA SLOVENSKEM
Na pokopališču v VOLIČINI pri Lenartu je v neoznačenih grobovih 31 ljudi, pripeljanih iz gradu HRASTOVEC od 10. do 29. avgusta 1945. Grobišče je tudi v ribniku pod gradom Hrastovec (verjetno vsaj 19 Lenarčanov, umorjenih 17.maj 1945). Domnevno je okrog Hrastovca še več grobišč.
Ivo Žajdela