Društvo za ureditev zamolčanih grobov

Ob Ljubljanici 42, 1110 Ljubljana

 

Kratka povijest društva

 

Sa nastankom slovenskog prolječa godine 1988.g. nekoliko mojih istomišljenika nas sedam, počeli smo več tada javno govoriti o posljeratnim ubojstvima kod Kočevskog Roga, Krakovski gozd, Crngrob, te smo započeli postavljati križeve sa napisnim tablicama: Tudi mi smo umrli za domovino (I mi smo umrli za domovino). Te naše postavljene križeve nitko nije pronašao, novinari su ih tek 1990.g. počeli posječivati i objavljivati. Križevi su več stari i pomalo nestaju.

 

U samostalnoj Sloveniji organizirali smo se pod imenom Društvo za ureditev zamolčanih grobov te smo upisani kod Republičkog sekretariata unutrašnjih poslova  6.2.1991.. Društvo je imalo 472 članova. Poslije organiziranja u 1992.g. Nove slovenske zaveze (NZS), društvo se je minizirano. Izstupili su mladoljetni domobrani, koji su bili 1945.g. amnestirani.

 

Društvo je sa ovim nazivom i registracijom ostalo nesmetano raditi. Imali smo više svojih odbora na terenu, koji su popisivali prešučena kako ratna tako i poratna stratišta i grobišta. Na grobištima postavljali smo napise sa imenima žrtava. Bilo je postavljeno 28 križeva, sagradjene tri spomen kapele, spomen park u Mozlju te spomenik, koji se nalazi kod jame pod Krenom u Kočevskom Rogu. Taj spomenik visok 9 m je postao medjunarodnog značaja za hodočasnike, u njegovoj unutrašnjosti vise četiri nacionalne zastave žrtava te spomen riječi na njihovom jeziku. Spomen kapela, koja je postavljena ispred rudarskog rova poznat pod imenom Barbarin rov pa je ove godine 13.svibnja predana u trajnu vlastništvu Društvu za obelježevanje ratnih i poratnih žrtava iz Varaždina, odnosno u skrbništvu Hrvatskom povjerenstvu za Sloveniju. U tom rudarskom jašku leže pretežno više tisuča hrvatskih civila.

 

Društvo je izdalo 5 manjih brošura sa opisom lokalnih grobišta i žrtava ne gledajuči na nacionalnost, koje leže u Sloveniji. Izdali smo zbornik Zamolčani grobovi in njihove žrtve 1941-1948 izdano 1998.g. te prošireni zbornik Tudi mi smo umrli za domovino izdano 2000.g. U tom zborniku več je opisanih 293 grobišta sa cca 240 tisuča žrtava, od toga Hrvata 190 tisoča. Zbornik je preveden u latinski jezik u nakladi 6 tisoča izvoda pod imenom ANCHE NOI SIANO MORTI PER LA PATRIA. Promocija knjige na latinskom jeziku je bila u Milanu i Trstu 2005.g.

 

Društvo je imalo status društva, koje djeluje u javnome interesu, sudjelujemo sa  triju komisija, koje su bile do sada ustanovljene pod imenom Komisija za prikrita grobišča. Sa njima dobro suradjujemo te smo smjeli grobišta obilježiti i nesmetano postavljati spomen obilježja. Sa tom komisijom, koja je bila ustanovljena pod sadašnjom vladom pa ne suradjujemo. Društvo je za sadašnju državnu komisiju nepoželjno, našem društvu čak je oduzet i status društva, koje je djelovalo u interesu javnog interesa.

 

Još uvijek sodjelujemo sa dr. Mitjo Ferencom, profesorom filozofskog fakulteta u Ljubljani i njigovim studentima. Dr.Mitja Ferenc je pripravio tri izložbe u muzejima: u Celju, u Novem mestu, iduča če biti u Kočevju. Do seda je državna komisija istražila i potvrdila te predočila popis 510 grobišta sa opisanim žrtvama na področju Slovenije.

 

Mislim, da je ta dokumentacija, koja je predočena javnosti na izložbama, bogat prilog kao dokaz za povijest ratnih i poratnih ubojstava.

 

Do sada u Sloveniji još nitko nije odgovarao za množična ratna i poratna ubojstava, niti major UDBE Mitja Ribičič, koji je bio oprošten odgovornosti. Za dugogodišnja istraživanja stratišta i grobišta ratnih i poratnih ubojstava, pa sam bio na sodu u Škofji Loki 15.maja 2007.g.  osudjen ja. Proces traje več preko 5 godina. Povrijedio sam dva puta udarnu Prešernovu brigadu sa rečenicom, koju sam izrekao pred novinarkom kod spomen svečanosti kod Crngroba 20.5.2002.g.: pobila jih je Prešernova brigada, en del Prešernove brigade, ki je bila v sestavu KNOJ-a. (pobila ih je Prešernova brigada, jedan dio Prešernove brigade, koji je bio u sastavu KNOJ-a). Sa tim mojim riječima duboko sam povrijedio ponos boraca iz Prešernove brigade. Nepravomočno sam kažnjem sa 600 €UR za povredu boraca, 300 €UR prosječnih troškova te još stroškove boraca i njihovog odvokata 200 €UR.

 

Presudu još nisam primio, žalit ču se na presudu ali znam da ču spor izgubiti, jer suci, tužiteljstvo i ustavni sud još je uvijek u rokama onih prije osamostaljenja. Prilažem opis ubojstava Hrvata u Podgradu kod Radovljice i Crngrobu. U tim dvaju priloga je podpuno jasno, tko je vršio ubojstava. To su bili domači Gorenjci iz Prešernove brigade.

 

Društvo če i dalje istraživati grobišta ratnih i poratnih ubojstava, druge radnje ili aktivnosti nisu nam dozvoljene.                             

 

Ljubljana, 2007-06-16

Predsjednik:          Franc Perme

 

Društvo za ureditev zamolčanih grobov

Ob Ljubljanici 42, 1110 Ljubljana

 

Zgodovina društva

 

Po otoplitvi slovenske pomladi se je že leta 1988 zbrala 7 mojih somišljenikov, ki smo začeli skoraj že javno govoriti o povojnih pobojih, kot je Kočevski Rog, Krakovski gozd, Crngrob in postavljati manjše lesene križe z napisnimi tablicam:  Tudi mi smo umrli za domovino. Nihče teh križev ni našel, novinarji so jih opisali šele leta 1990. Ti križi so sedaj že vsi razpadli zaradi dotrajanosti.

 

Po slovenski osamosvojitvi, pa smo se organizirali pod imenom Društvo za ureditev zamolčanih grobov in vpisani pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve 6/2 1991. Društvo je imelo 472 članov. Po organiziranju 1992 leta Nove slovenske zaveze (NZS), pa je društvo razpadlo. Izstopili so mladoletni domobranci, ki so bili leta 1945. amnestirani.

 

Društvo je svoje poslanstvo nadaljevalo nemoteno. Imeli smo več odborov na terenu, ki so iskali in popisovali zamolčana, tako medvojna in povojna grobišča. Na grobiščih pa smo postavljali napise z imeni in priimkih žrtev. Postavili smo ob grobiščih 28 križev, tri kapele, spominski park v Mozlju in spomenik, ki je postavljen ob brezni pod Krenom v Kočevskem Rogu. Ta spomenik je mednarodnega pomena, saj v njem visi zastava vseh žrtev po narodnosti in posvetilo v njihovem jeziku. Kapele, ki je postavljeno pred rudnikom v Barbarin rov pa smo  predali v last Društvu za obelježevanje ratnih i poratnih žrtava iz Varaždina, saj v rudarskem jašku ležijo predvsem Hrvaški civilisti.

 

Društvo je izdalo 5 manjših brošur z opisom lokalnih grobišč in žrtev ne glede na narodnost, ki ležijo v Sloveniji. Zbornik Zamolčani grobovi in njihove žrtve 1941-1948 leta 1998 in razširjen zbornik Tudi mi smo umrli za domovino leta 2000. V tem zborniku pa je že opisanih 293 grobišč s cca 240 tisoč žrtvami, od tega Hrvatov 190 tisoč. Zbornik je preveden v latinski jezik v 6 tisočimi izvodi pod imenom ANCHE NOI SIANO MORTI PER LA PATRIA. Promocija je bila v Milanu in Trstu 2005. leta.

 

Društvo je imelo status društvo, ki deluje v javnem interesu in smo s tremi komisijami, ki so bilo do sedaj ustanovljene pod imenom Komisije za prikrita grobišča. Z njimi smo lepo sodelovali in smo lahko grobišča označevali in spominska znamenja nemoteno postavljali. S to komisijo, ki je bila ustanovljena pod sedanjo vlado pa ne. Društvo je za to komisijo nezaželjeno in odvzelo nam je tudi status društvo, ki deluje v javnem interesu.

 

Še vedno sodelujemo z dr. Mitjo Ferencom, profesorjem filozofske fakultete v Ljubljani in njihovimi študenti. Dr.Mitja Ferenc je pripravil že tri razstave v muzejih: v Celju, v Novem mestu, slednja pa je predvidena v Kočevju. Do sedaj je državna komisija zbrala ter potrdila in prikazala popis že 510 grobišč z opisanimi žrtvami na področju Slovenije.

 

Menim, da je ta dokumentacija, ki je javnosti razstavljena, bogat prispevek za zgodovino medvojnih in povojnih pobojev.

 

Do sedaj ni v Sloveniji še nihče odgovarjal za množične medvojne in povojne poboje, tudi major UDBE Mitja Ribičič je bil oproščen odgovornosti. Za dolgoletne raziskave grobišč medvojnih in povojnih pobojev, pa sem bil na sodišču v Škofji Loki 15.maja 2007. leta obsojen jaz. Proces traja že kar 5 let. Žalil sem dvakrat udarno Prešernovo brigado z stavkom, ki sem ga izrekel pred novinarko ob spominski svečanosti pri Crngrobu 20/5/2002.: pobila jih je Prešernova brigada, en del Prešernove brigade, ki je bila v sestavu KNOJ-a. S tem stavkom sem globoko žalil borce Prešernove brigade. Kaznovan sem z 600 €UR, za žalitev borcev, 300 €UR povprečnine in še ostale stroške borcev in njihovega odvetnika 200 €UR.

 

Sodbe še nisem dobil in se bom pritožil, čeprav vem, da jo bom izgubil, saj so sodišča, tožilstvo in ustavno sodišče še vsa v rokah, kot je bilo pred osamosvojitvijo. Prilagam opis poboja Hrvatov v Podgradu pri Radovljici in Crngrobu. V tem dvema prispevkoma je popolnoma jasno, kdo jih je pobil. To so bili domačini Gorenjci iz Prešernove brigade.

        

Društvo bo še naprej raziskovalo grobišča medvojnih in povojnih pobojev, drugo delovanje nam ni dovoljeno.                              

 

Ljubljana, 2007-06-16

Predsednik:                    Franc Perme